Sveže iz Fedorjeve glave

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”   Raja Ampat velja kot morsko področje z največjo biološko raznolikostjo na svetu. Otočje, ki je del Zahodne Papue (Indonezija), obsega na površini ca. 70.000 km2 okoli 1500 otokov, od tega štiri večje. V Raja Ampat najdemo …

Borut Bohanec Poklicno sem se vrsto let ukvarjal s sodobnimi biotehnološkimi metodami žlahtnjenja rastlin. Najperspektivnejši del – uporaba genskega inženiringa, za kreiranje tako imenovanih GSO sort, je v tem času vzniknila in hkrati, vsaj na kontinentu kjer živimo, tudi potonila v globok spanec. Zdelo se mi je prav, da o tem obveščam javnost, kar …

Skozi vso človeško zgodovino bomo našli ideološko glasne posameznike, ki bi jim prav z naslovnim stavkom lahko očitali svetohlinstvo, hipokrizijo, saj so od ljudi, ki so jih prepričevali, zahtevali obnašanje, kakršnega se sami niso držali. In racionalen človek bi rekel, da nekdo, ki se zavzema za nekaj, česar se sam ne drži, ne more …

Vir Verjamem, da nas večina želi razumeti svet, v katerem živimo. Vsak na svoj način seveda. Sicer bi bili kot ladja, ki se ji je pokvaril motor in jo tokovi in vetrovi nosijo sem ter tja po oceanu. Želja mnogih je svet razumeti svet tudi zaradi tega, da ga lahko v nekem mikrodelčku pomagajo  spreminjati in prispevati k premikanju v želeni …

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”   Nova Kaledonija je francoska kolonija v Tihem oceanu, z visoko stopnjo lokalne uprave (uradno ima po francoski zakonodaji status collectivité “sui generis”). Prebivalci so državljani Francije in imajo pravico voliti na francoskih in EU volitvah. Nova Kaledonija …

Vir Lennart Bengtsson je švedski meteorolog. Bil je najprej raziskovalec in potem direktor Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, in direktor Inštituta Max Planck za meteorologijo v Hamburgu. Leta 2004 se je Bengtsson pridužil “zanikovalski” organizaciji GWPF, a se je moral zaradi šikniranja kolegov že 14 dni pozneje umakniti.  Članek

Vir Claude Allègre je francoski fizik, geokemik in raziskovalec v Geofizikalnem Inštitutu v Parizu (Institut de Physique du Globe de Paris). Bil je tudi član francoske Socialistične stranke in minister za izobraževanje v času vlade Lionela Jospina (1997 – 2002). V 1990tih letih je Allègre še verjel v tezo o antropogenem vzroku podnebnih sprememb, pozneje je …

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”.  Avstralija je kontinent, kjer so se ohranili vrečarji in druge oblike življenja, ki jih drugod po svetu ne najdemo. Nekatere bomo lahko videli v živalskih vrtovih, a mnoge so tako običajne, da se potikajo celo po …

Vir Bjørn Lomborg je kot asistent in pozneje kot pridruženi profesor predaval statistiko na Univerzi Aarhus (Danska). Danes je izredni profesor na Copenhagen Business School. Vodi Copenhagen Consensus Center, ki združuje raziskave vrhunskih ekonomistov in je med drugim ugotovil, da je zniževanje izpustov CO2 najmanj učinkovit način boja podnebnim spremembam, tudi, če verjamemo napovedim IPCC. Lomborg je tudi …

VIR Edward J. Wegman je ameriški matematik in je bil do upokojitve (2018) profesor statistike na Univerzi George Mason. Na zahtevo predstavnika Joea Bartona (v ameriškem Kongresu) je skupaj s skupino strokovnjakov za statistiko analiziral statistične metode v MBH98/99 (»hokejska palica«), rezultat je t.i. Wegmanovo poročilo. Med drugim ugotavlja, da »uporabljena statistična metoda [v MBH98/99] …

Ni lepšega kot govoriti o vremenu. Še posebej letos, ko je zima radodarna z dogodki kot še nikoli.  Na Gorenjskem je snega kot v pravljici, marsikomu preveč. Če se je še lani pisalo o visokih temperaturah v Sibiriji, se letos piše o hudem mrazu.  Hude težave z zimo pestijo Španijo. Ni čudno, da so se …

Na začetku leta vsi veliki in pomembni mediji veliko prostora namenijo željam in pričakovanjem v Novem letu. Mikromedij radlek.si velikim seveda ne more in ne misli konkurirati. Ampak ni mi dalo miru, da ob začetku leta napišem nekaj misli v obliki nekakšnega Novoletnega sporočila. Sem pa kar nekaj časa sem brez uspeha iskal navdih …

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”.  Bunaken je morski rezervat ob severni obali indonezijskega otoka Sulawesi. Obsega pet manjših otokov. V njem je najti vsaj 390 vrst koral ter množico rib, mehkužcev, … Še posebno atraktivna zanimivost Bunakena so raznobarvne morske lilije …

Poziv “Proletarci vseh dežel, združite se!” poznajo mnogi, ki niso prebrali niti Marxovega Kapitala niti Komunističnega manifesta. Za filozofske podrobnosti Marxovih del in podmene poziva reka niso pomembne, postal je le poziv na nasilno spemembo družbene ureditve tako, da bo revna večina lahko upravljala s svojo usodo kako drugače kot po volji oblasti bogate …

Vincent E. Courtillot (Vir) Vincent E. Courtillot je francoski geofizik ter profesor na Univerzi Diderot v Parizu. Je tudi član francoske akademije znanosti. Courtillot je soavtor preglednega dokumenta o zmotah in prikritih dejstvih teorije o podnebnih spremembah navedenih leta 2014 v dokumentu Royal Society – A Short Guide to Climate Science. Video (v francoščini):

Mentalna rezervacija je izražanje ene resnice, z rezervacijo (to je, z namerno opustitvijo) povezane resnice. (Ronald L. Conte Jr.: Katekizem katoliške etike) Mnoge uporabnike električne energije je v teh dneh razveselil dopis podjetja Elektro Energija, ki naročnika poziva, naj prispeva k reševanju Zemlje pred nevarnimi podnebnimi spremembami in za samo 1 dodaten € na …

Vir William Kininmonth je upokojeni avstralski meteorolog. V letih 1986 – 1998 je bil je vodja avstralskega Ncionalnega podnebnega centra pri državnem Uradu za meteorologijo. Leta 1990 je bil avstralski delegat v Komisiji za klimatologijo pri Svetovni meteorološki organizaciji, in pozneje v Okvirni konvenciji Združenih Narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Kininmonth je napovedal, da …

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije” Poleg drugega morskega življenja je v vodah okoli Filipinov najti mnoštvo različnih meduz, ki predstavljajo skupino živali, v kateri je več različnih vrst kot v vseh ostalih skupaj.  Lovke mnogih opečejo, a ne hudo. Ena je …

Vir Vibjörn Karlén je švedski zaslužni profesor fizične geografije in kvartarne (zadnjih 2,6 mio. let) geologije na Univerzi v Stockholmu. Karlén opozarja, da bi morali mediji resno premisliti, kolikšno škodo povzročajo mnogim, predvsem otrokom, s tem, ko objavljajo pretirana mnenja o človeškem vplivu na podnebje. Članek

Vir Ole Humlum je danski zaslužni profesor fizične geografije na Univerzi v Oslu. Med drugim je objavil znanstveni članek “Identifying natural contributions to late Holocene climate change, ki kaže dominantni vpliv naravnih vzrokov na spreminjajne podnebja. Video

Nekaj dni nazaj sem bral patetični spis eko vplivneža, ki je v velikem loncu, primernem za kuhanje vojaškega pasulja, zmešal vse – od podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva in Corona krize. Kot se danes spodobi za mislece te vrste, je našel elegantno in celostno rešitev kar za vse probleme hkrati. Povratek v predindustrijsko …

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”.  Nosy Iranja je otok ob zahodni obali Madagaskarja. Ali dva otoka – odvisno, kdaj pogledamo: ob plimi namreč morje zalije peščeni prehod med obema deloma. Zadnji delavci in obiskovalci se vračajo čez sipino, ki jo že …

Howard Hayden je upokojeni profesor fizike na Univerzi v Connecticutu in urednik The Energy Advocate. Hayden poudarja, da se dosedanje napovedi teze o antropogenem globalnem ogrevanju niso uresničile, zato nadaljnjih napovedi te teorije ne gre več upoštevati. Video

Ameriška agencija za merjenje javnega mnenja Gallup je Američane že leta 1947 in potem spet 2005 spraševala, kaj je po njihovem mnenju najpomembnejši izum vseh časov; obakrat je bila na prvem mestu elektrifikacija. Seveda, elektrika, ki je vedno dostopna v potrebnih količinah.  Vendar, če si bodo razvite države (in naša) resno prizadevale za razogljičenje, potem gre …

Vir David Evans  je avstralski matematik z doktoratom iz elektrotehnike (Stanford). Do leta 2005 je bil član avstralskega državnega urada za toplogredne pline. Evans poudarja, da teza o dominantnem vplivu človeških izpustov CO2 dejansko temelji na ugibanju, ki je bilo z empiričnimi podatki že v 1990tih letih povsem razvrednoteno. Evans je v seriji študij pokazal, …

Vir Václav Klaus je sicer najbolj znan kot politik in predsednik vlade Češke republike, a po izobrazbi je ekonomist in profesor na Ekonomski Univerzi v Pragi. Ob izdaji slovenskega prevoda njegove knjige “Modri planet v zelenih okovih” je predaval tudi v Ljubljani. Klaus meni, da je večina okoljevarstvenih trditev najmanj pretiranih in da na takem “znanju” utemeljene …

Steven E. Koonin je teorijski fizik in direktor Centra za urbano znanost in napredek pri Univerzi New Yorka. Koonin je večkrat poudaril, da podnebna znanost ni “dorečena” in da drakonski ukrepi, na osnovi današnjega poznavanja te tematike, niso upravičeni. Video

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”.  Maldive sestavlja ca. 1192 koralnih otokov (številka ni stalna, ker nekatere viharji in kak cunami občasno splaknejo pod morsko gladino), od tega jih je 194 naseljenih; na nekaterih nenaseljenih otokih kmetujejo, nekaj pa so jih spremenili …

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”.  Mayotte je najjužnejši arhipelag v Komorskem otočju. Kopno obsega le 374 km2, a otoke obkroža 195 km dolg koralni greben, zato območje velja za eno največjih koralnih lagun na svetu (tretja največja). Celotno Komorsko otočju je …

Garth W. Paltridge je avstralski atmosferski znanstvenik, zaslužni profesor na Univerzi Tasmanije. Leta 2009 je objavil knjigo o razpravi o podnebnih spremembah. Meni, da toplogredni učinek človeških izpustov toplogrednih plinov obstaja, ampak je premajhen, da bi predstavljal kakršnokoli grožnjo. Video

Mišo Alkalaj Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije” Egiptovska rdečemorska “riviera” se prične na južnem delu Sinaja in poteka skoraj 500 km ob jugozahodni obali Rdečega morja, do Sudana. V času ekspanzije svetovnega turizma so tam zgradili stotine letovišč, hotelov, prenočišč. Mnogi se ponašajo …

Mišo Alkalaj Konec aprila 2020 je znanec, ki pozna najin hobi in arhiv fotografij iz eksotičnih krajev, le delno hudomušno pripomnil: “No, sedaj pa lahko iz vajinih slik pripravita zanimivo predavanje o krajih, ki jih večina ne bo nikoli videla, če jih že ni.” Ravno takrat so nama namreč odpovedali koralne počitnice za leto …

Dobrih 40 let sem se bolj ali manj neposredno ukvarjal s področjem okolja in z njim povezanimi vidiki razvoja in razvojnih politik. Kakšnih 30 sem delal v prostoru iskanja ravnotežja med različnimi cilji, ki igrajo svojo igro pri oblikovanju razvojnih politik. Pri tem poslu je potrebno na koncu vedno potegniti črto. Česa bo več …

R. Timothy Patterson je profesor geologije na Univerzi Carleton (Ottawa, Ontario, Kanada). Meni, da ima poglavitni vpliv na podnebje Zemlje Sonce in da ni nikakršne povezave med CO2 in podnebnimi spremembami. Je še eden v vrsti znanstvenikov, ki napoveduje ohlajanje podnebja z vstopom v 25 sončni cikel. Sporočilo, ki ga daje svojim študentom v zvezi s …

Ian Plimer je geolog in zaslužni profesor na Univerzi v Melbournu (Avstralija). Pred tem je poučeval na Univerzi v Adelaidi (Avstralija) in kot director vodil več rudarskih podjetij za ekstrakcijo mineralov. Plimer pravi, da je celotno okoljsko gibanje iracionalno in da je večina akademskih inštitucij, vključno z mnogimi univerzami, pristranskih v prid teze o antropogenih …

Arthur B. Robinson https je biokemik. Leta 1973 je skupaj z Nobelovcem Linusom Paulingom ustanovil Inštitut za ortomolekularno medicine (danes Institut Linus Pauling), kjer je bil tudi profesor in prvi direktor. Bil je član Univerze v Kaliforniji (San Diego). Danes vodi zasebno financirano raziskovalno organizacijo Oregon Institute of Science and Medicine. Robinson poudarja, da je samo v ZDA …

David Deming je geolog in geofizik ter izredni profesor na Univerzi Oklahoma (Norman). Deming je kritiziral napovedi globalnega ogrevanja, češ da jih generirajo novinarji, ki ne razumejo začasnosti in nezanesljivosti znanstvenih ugotovitev. Na zaslišanjem pred odborom Senata za okolje in javna dela je opozoril, da bi bilo neumno nacionalnoi energetsko politiko določiti na podlagi napačnih …

Izposodil sem si naslov kultnega filma, ki sicer nima nič z vsebino tega pisanja. Ampak mediji nas dnevno zasipavajo s sporočili, kjer se vprašam točno to. Ali tole barko imenovano planet zemlja ali barčico imenovano Slovenija sploh kdo upravlja, ali pa potuje kar tako skozi vesolje in jo kozmične sile premetavajo malo se in …

Ian D. Clark je profesor na Oddelku za okoljske znanost pri Univerzi v Ottawi. Clark se ne strinja, da obstaja “konsenz” znanstvenikov o človeškem vzroku podnebnih sprememb. Meni, da se rast in upadanje pretežno sklada s spremembami pri osončenosti. Video

Piers Corbyn je meteorolog, znan po svojih stavah proti srednjeročnim napovedim uradne meteorološke službe Velike Britanije (ki seveda upošteva pretiran ogrevalni učinek CO2). Vse stave je dobil z napovedmi, izračunanimi na osnovi naravnih vplivov. (Mimogrede: Piersov mlajši brat Jeremy Corbyn je bil vodja britanske Laburistične stranke in – vsaj za javnost – zavzet vernik teze o …

So stvari o katerih se dolgo ni govorilo na glas. V ta paket sodi tudi NATURA 2000. Do sedaj se je z zelo izbranimi in previdnimi besedami govorilo, da NATURA 2000 ovira razvoj in da velik obseg tako zavarovanega območja Slovenijo spravlja v podrejeni položaj. Aktualni predsednik vlade je to varljivo zatišje presekal z …

Vsi poznamo pojme kot so “odpeljalo se mi je“, “snelo mi je pokrov“, “živec so mi ven potegnili” in podobno. Točno to se mi je zgodilo. Zaradi neke resolucije, protestnega prepevanja ministru za okolje ter knjige. Vse našteto znotraj kakšnega tedna dni. Kombinacija, ki poruši duševni mir. Pregorele so mi varovalke in odločil sem …

Khabibullo Abdussamatov je ruski astrofizik in vodja vesoljskih raziskav na observatoriju Pulkovo (Sankt Petersburg). Leta 2012 je količinsko opredelil upadanje sončnega sevanja (TSI) in napoveduje novo malo ledeno dobo. Video:

Antonino Zichichi  je fizik. Bil je profesor na Univerzi v Bologni in predsednik Svetovne federacije znanstvenikov. Je eden od 500 italijanskih znanstvenikov, ki so junija 2019 podpisali peticijo italijanskim oblastem o antropogenem ogrevanju. V članku, kjer se Zichichi opredeli tudi do fenomena Grete, na zgoščen način poda svoj pogled na podnebne spremembe in onesnaževanje …

Če švedska gimnazijka kriči, da Zemlja gori, najbrž celo tisti, ki jo podpirajo, razumejo, da je to le propagandni prijem brez znanstvene osnove. A če podobno napoveduje znanstveni članek (predvsem kot ga povzamejo mediji), potem naj bi bilo to le bolj kredibilno. Ali pa tudi ne. Tudi slovenski mediji so v zadnjem času objavili …

Anastasios Tsonis je atmosferski znanstvenik in zaslužni profesor na Univerzi Wisconsin (Milwaukee). Tsonis pravi, da naravni dejavniki (še posebej morski tokovi) prispevajo bistveno več k podnebnim spremembam kot človeške dejavnosti. Ko je bilo izdano peto poročilo IPPC je kritiziral zanesljivost podnebnih modelov, ki naj se ne bi “razumeli” s seboj in tudi ne s …

George H. Taylor je bil do svoje upokojitve leta 2008 direktor Podnebnega urada Oregona pri državni univerzi Oregona v Corvallisu. Leta 2008 ga je takratni guverner Ted Kulongoski odpustil zaradi njegovih stališč o podnebnih spremembah. Video (intervju)

Philip Stott je zaslužni profesor biogeografije na Univerzi v Londonu in je na temo podnebnih sprememb objavil več knjig. Meni, da je globalno ogrevanje mit, ki se sklicuje na domnevno izgubljeno Zlato Dobo podnebne stabilnosti. Video:

Murry Lewis Salby je atmosferski znanstvenik. Do leta 2008 je kot raziskovalec delal na Univerzi v Coloradu (Boulder), in potem na Univerzi Macquire (New South Wales). S slednje so ga leta 2013 izključili, domnevono zato, ker je odklonil novo zastavljene obveznosti – med drugim so mu ukinili predavanja ter prepovedali raziskave s področja podnebnih …

Harrison Schmitt je geolog (doktoriral na Harvardu). Z Apollom-17 je bil član zadnje posadke, ki je pristala na Mesecu. Bil je tudi senator ameriške zvezne države New Mexico. Danes je pridruženi profesor fizike na Univerzi v Wisconsinu (Madison). Schmitt meni, da podnebje na Zemlji v največji meri določajo naravni vzroki, vloga človeka je majhna …

Tad S. Murty , po rodu iz Indije, je delal je v Kanadi kot oceanograf in strokovnjak za cunamije. Bil je (umrl je leta2018) pridruženi professor na Univerzi v Ottavi. Samega sebe označuje za podnebnega skeptika. Pravi, da je trdno verjel v zgodbo o človekovi odgovornosti za globalno segrevanje, dokler se sam ni začel …

Augusto Magnini je paleoklimatolog in profesor na Univerzi v Heidelbergu (Nemčija). V članku z dne 5.4. 2007 je med drugim zapisal, da smatra IPCCjevo rekonstrukcijo preteklih temperatur (za kar je strokovnjak) za napačno. Augusto Magnini je tudi eden od 500 italijanskih znanstvenikov, ki so junija 2019 podpisali peticijo italijanskim oblastem o antropogenem ogrevanju.

Z vraževerjem se srečujemo praktično od rojstva. Najprej v obliki daril, ki jih eden od dveh dobrih mož ob Novem letu ali Božiču prinese pod božično / novoletno (da ne bo ideoloških zamer) jelko. Otrok ne bi bil otrok, če ne bi verjel v to, da je dimnik namenjen prav skrivnostnemu prihodu obdarovalca. Nekatere …

Slovenski knjižni trg je bogatejši za novo knjigo “Energetika za vsakogar in vse ostale” izpod peresa Rafaela Mihaliča (1). Kot je zapisano v naslovu. Prepreči lahko marsikatero neumnost, zaradi katerih nam lahko milijoni izpuhtijo v zrak. Knjiga je napisana tako, da približa sicer zahtevno vsebino vsem, ki jih področje energetike zanima. Posebej toplo jo …

Corona izziva vsa mogoča in nemogoča razmišljanja. Ne mislim se postaviti v dolgo vrsto tistih, ki jim je vse jasno o Coroni. Zapis namenjam samo ukrepu obvezne karantene po povratku iz Hrvaške. Živimo v času, ki ga določa pandemija. Izzvala je epidemiološko stroko. Izzvala je politike. Slednji so tisti, ki odločajo o ukrepih in …

Zaradi dopusta je objav manj. Priporočam, da obvestila o novostih spremljate preko povezave, ki je objavljena pri vsakem sporočilu.

Kot je to postalo že običajno, nam mediji redno postrežejo s kakšno strašljivo zgodbo o globalnem ogrevanju/podnebnih spremembah. Tokrat so nas “razveselili” z “novico”, da se Grenlandija tali hitreje, kot so (IPCCjevi) klimatologi pričakovali (1), (2). Dejansko se je po teh virih že toliko stalila, da je njeno stanje nepovratno tudi, če bi takoj …

Ob koncu zanimivega videa o času, ko je bila Sahara še zelena in polna življenja, sem še rahlo pod vtisom videnega pomislil na Jana Husa. Ko je že bil na grmadi zaradi svojega krivoverstva, se je neki pravoverni gospe zazdelo, da ogenj gori prepočasi….in je vrgla malo dračja, da bi pospešila eksekucijo. Znani reformator …

Vsem, ki se s področjem podnebnih sprememb malo več ukvarjajo, ime Wiliama Dawbney Nordausa seveda ni neznano.  Je ekonomist in profesor na Univerzi Yale https://www.yale.edu/). Posebej znan je njegovo prispevek k razvoju modelov na področju okoljske ekonomije. Leta 2018 prejel nagrado Švedske centralne banke v spomin na Alfreda Nobela (t.i. Nobelove nagrade za ekonomijo – …

Craig D. Idso je po izobrazbi geograf in agronom. Doktoriral je iz geografije na Univerzi v Arizoni. Je predsednik Odbora Centra za študij ogljikovega dioksida in globalnih sprememb, ki je, tako Wikipedia, financiran s strani ExxonMobil ter Peabody Energy. Objavil je vrsto znanstvenih člankov na temo klimatologije, meteorologije ter njunega vpliva na kmetijstvo.   Idso …

Don Eastbook je geolog (ledeniki) in zaslužni profesor na Univerzi West Washington. Leta 2008 je objavil članek, ki dokazuje, da smo v zadnjih 500 letih doživeli 23 obdobij ogrevanja in ohlajanja, ki so v povprečju trajala po 27 let (variacija 25 do 30 let). Obdobje »globalnega ogrevanja« 1977–1995 se je končalo in sedaj se …

Mediji ne nehajo s strašenjem o posledicah človeških izpustov toplogrednih plinov. Ob tem seveda poudarjajo, da so bile posledica drakonskih ukrepov, ki so nekaj tednov dobesedno ustavili planet, za podnebje pozitivne, a da tako zmanjšanje ni dovolj, da bi preprečili domnevno podnebno krizo. Tuji in slovenski mediji so že poročali, da je epidemija Covid-19 …

Syun-Ichi Akasofu je geofizik in ustanovitveni direktor Mednarodnega centra za arktične raziskave pri Univerzi Aljaske (Fairbanks). V članku o naravnih komponentah podnebnih sprememb je pokazal, da IPCC precenjuje vpliv toplogrednih plinov in zato napoveduje višje temperature kot so v resnici. Video:

Ján Veizer je geokemik, zaslužni profesor na Univerzi v Ottawi (Kanada) in na Ruhrski Univerzi v Bohumu. Veizer se med drugim strinja z Svensmarkom, da imajo kozmični žarki ključni vpliv na podnebje Zemlje. Video (pričevanje pred komisijo kanadskega senata)

Franc Perko  Vse večje so težnje po samooskrbi. Če pogledamo v zgodovino, spoznamo vrsto snovi in materialov, ki so jih uspešno uporabljali naši predniki. Prav gozd je bil tisti, ki je ljudem nudil številne ugodnosti, ne le okoljske, tudi materialne. Če se ozremo v servitutne pravice vidimo, da je gozd prebivalstvu dajal dejansko vse. Gozdne …

Posledice podnebne ambicioznosti Z izjemo nekaterih otokov, kjer lahko električno energijo proizvajajo le z generatorji na nafto, ima EU najvišje cene elektrike na svetu (1),(2). Podobno, z izjemo nekaterih posebnih področij, ima EU najvišje cene bencina in goriv nasploh. Vodi tudi pri cenah naravnega plina za industrijo in je nad globalnim povprečjem pri cenah …

David Douglass je fizik, doktoriral je na Massachussets Institute of Technology (MIT), danes je profesor fizike ina Univerzi v Chicagu. Douglas je v znanstvenih člankih kritiziral podnebne modele IPCC, ki da so preveč podnebno občutljivi in zato napovedujejo prevelike spremembe. Video:

Nizkoogljično sprenevedanje Omenili smo že ameriškega književnika Jonathana Franzena, ki v članku za revijo New Yorker predlaga, naj se prenehamo sprenevedati, da lahko preprečimo podnebno katastrofo. Franzen verjame v tezo, da človeški izpusti toplogrednih plinov povzročajo nevarno ogrevanje/podnebne spremembe, a prepričljivo argumentira, da ne gre pričakovati, da bi človeštvo te izpuste dejansko zmanjšalo. Franzenovo …

Henrik Svensmark je fizik in profesor na Danskem nacionalnem vesoljskem inštitutu v Kopenhagnu. Leta 2007je objavil prvi članek, ki je spremembe v podnebju povezoval s tokom kozmičnih žarkov na Zemljo, ki jih moderira aktivnost Sonca. Pozneje je objavil še več raziskav, ki so natančneje opredelile povezavo med kozmičnimi žarki in podnebjem na Zemlji (npr.). …

David Legates je klimatolog in profesor geografije na Univerzi Delaware. Univerze so ga leta 2005 predlagale za državnega klimatologa Delawarea (a ga guverner zaradi njegovih izraženih mnenj o podnebnih spremembah ni hotel imenovati). Legates je bil eden od preko 31.000 podpisnikov t.i. Oregonske peticije. Zadnja novica pa je, da je bil Legates imenovan na …

Petr Chylek je fizik, raziskovalec v laboratoriju Los Alamos. Po izbruhu afere Climategate je kolegom v podnebnih razIskavah poslal odprto pismo, v katerem je poudaril, da so podnebni znanstveniki izdali poglavitne cilje znanosti, med drugim, iskanje resnice.  Članek 

Politični zemljevid EU se spreminja Rezultat volitev v Evropski Parlament (EP) leta 2019 je primer “Pisanja na zidu”, saj lepo kaže, da se politična moč premika proti robovom in da sredinske stranke (kot pove Benny Peiser) “krvavijo levo in desno”. Na zadnjih volitvah v EP sta sredinski S&D in EPP (v primerjavi z volitvami …

Richard Tol je profesor ekonomije na Univerzi v Sussexu. Na Vrije Universiteit (Amsterdam) predava okoljsko ekonomiko. Njegova ekonomska analiza kaže, da bi bile posledice globalnega ogrevanja (kot ga napoveduje IPCC) do 2ºC za svet samo pozitivne. Po Tolovem mnenju, niti projekcije IPCC (če jih privzamemo kot pravilne), niti ekonomski izračuni na njihovi osnovi, niso …

Pisanje na zidu V Stari zavezi je opisana zgodba o kaldejskem kralju Belšacárju (Daniel 5), ki je priredil veliko gostijo in hrano ter pijačo ponudil v posodah, ki jih je njegova vojska naropala v templju v Jeruzalemu. Takrat se je pojavila roka in na zid napisala znake, ki jih nobeden od Belšacárjevih modrecev ni znal razvozljati. …

Ta blog je nastal predvsem z namenaom objavljati dejstva, ki bi sicer ostala zamolčana in odpirati vprašanja, ki jih ne bi sicer nihče zastavil. Naš cilj ni zbirati všečke s prodajanjem porumenelih trditev. Ne skrivamo pa ambicij, da bi zapisano vzeli v roke tudi politki in, morda še bolj, njihovi svetovalci.  Razlog za to je preprost. Politiki odločajo o uporabi javnih sredstev.  …

Ross McKintrick je economist, profesor ekonomije na Univerzi Guelp (Ontario, Kanada). Njegovo strokovno področje obsega tudi okoljsko ekonomijo. Med drugim trdi, da je domnevni 97-odstotni konsenz znanstvene sfere le politična retorika, ki naj zatre razpravo [o podnebnih spremembah] in prestraši ljudi v molčanje. Skupaj z Stephenom McIntyreom je leta 2009 objavil raziskavo “Proxy inconsistency and other problems in millennial paleoclimate …

Wei-Hock (“Willie”) Soon je po rodu iz Malezije, po izobrazbi astrofizik in vesoljski inženir, trenutno zaposlen v oddelku za sončno in astrofiziko centra Harvard-Smithsonian. Leta 2003je skupaj s Sallie Baliunas objavil članek Willie Soon, Sallie Baliunas: Proxy climatic and environmental changes of the past 1000 years; Clim Res Vol. 23: 89–110, 2003, ki z …

(Rubrika: Zanimivi viri – predvsem za politike) Vajeni smo že, da zagovorniki katastrofalnega antropogenega ogrevanja izbirajo svoja “opozorila” predvsem po čustvenem naboju, pa četudi nimajo zveze z ogrevanjem. Na primer, Al Gore je že leta 2005 širil “dokaz”, da se tali snežna kapa na Kilimandžaru. Nam izraz “Sneg na Kilimandžaru” ne pomeni kaj posebnega, a za Američane …

Najbrž je marsikateri bralec kar malo debelo pogledal, ko je v že objavljenem članku prebral “da lahko naslednjih 30 let kljub antropogenemu ogrevanju temperature tudi padejo zaradi notranje variabilnosti”. Ne, to ni raca iz kakšnega pogrošnega časopisa, ampak rezultat v znanstveni reviji objavljenega članka. Quantifying the role of internal variability in the temperature we expect …

Samo najbolj izbrani predstavniki človeštva so bili povabljeni na redno letno skupščino Društva za učinkovito izkoriščanje javnih sredstev (DUIJS, v angleškem originalu Association for Effective Utilisation of Public Funds, AUPF). Združenje je tajno, in, čeprav so mnogi člani poznane javne osebnosti, so na sestankih identificirani le s črkami. Dobivajo se enkrat letno, najpogosteje v odročnih zasebnih …

Robert Carter (umrl 2016) ja bil paleontolog in morski biolog, profesor in vodja katerdre za okoljske znanosti na Univerzi James Cook (Avstralija). Znanost ni nikoli dokončna, poudarja Robert Carter, in trenutno stanje podnebne znanosti je jasno: dejansko ni nobenih dokazov, da CO2 iz človeških dejavnosti povzroča katastrofalne podnebne spremembe. Predavanje

Michael Schellenberger. Trenutno eno najbolj vročih imen na podnebni sceni. Njegova knjiga “Apocalypse Never”  je peta najbolje prodajana na Amazonu. V medijsko orbito, nabito z zgodbami o planetrani krizi, se je dobesedno izstrelil z opravičilom, v imenu vseh varstvenikov okolja, za podnebne strahove, ki so jih ustvarili v zadnjih 30 letih. Govori v prvi osebi množine in …

Že februarja so pričeli mediji strašiti javnost z novo “grožnjo” globalnega ogrevanja: ledenik Thwaites na Antarktiki bi se lahko zdaj-zdaj porušil v morje in povzročil velik nenaden dvig morske gladine. Nekateri so ga poimenovali kar “ledenik usodnega dne” (doomsday glacier) ; Thwaites naj bi “nihal na robu”, njegova neminovna porušitev v morje bo ogrozila celoten svet. …

(Rubrika: Zanimivi viri – predvsem za politike) “Težava ni v tem, da Janezek ne zna brati. Niti v tem, da Janezek ne zna razmišljati. Težava je, da Janezek ne ve, kaj je razmišljanje; meša ga s čustvovanjem.” (Thomas Sowell) Gornji citat ni kritika Janeza Janše (ali katerega koli izmed 25000+ Janezov, kot jih je v Sloveniji), …

Metode, kako iz naravnega večnega spreminjanja podnebja ustvariti zgodbo o podnebni krizi, ki jo je povzročil človek, so znane. Poslužujejo se jih predvsem mediji. Ob glasnem navijanju in podpori politikov ter poklicnih okoljevarstvenikov ustvarjajo utvaro drugačnega sveta kot v resnici je. Svet preprosto ni nekaj statičnega, ampak se neprestano spreminja. Svetovni mediji so bili v zadnjih tednih polni …

Christopher Essex je profesor aplikativne matematike na Univerzi Western (Ontario, Kanada). Po Esssexu neodvisen pregled poročila ZN o podnebnih spremembah pokaže, da ostajajo znanstveni dokazi za globalno ogrevanje nezanesljivi in da ni nikakršnega razloga za paniko. Predavanje

James Wanliss je pridruženi profesor fizike in računalništva na Presbyterian College (zasebna visokošolska institucija v mestu Clinton, Južna Karolina, ZDA. Wanliss je vstopil v razpravo o podnebnih spremembah (kot zanikovalec), ker je (po lastnih besedah) poučeval visokošolski predmet, ki je znanstveno preveril več prominentnih trditev zelenega gibanja, ki so se izkazale kot hudo pretirane …

(Rubrika: Zanimivi viri – predvsem za politike) Mnogi politiki neskončno radi uporabljajo odmevne besedne zveze ko gre za podnebne spremembe. Ko hočejo ljudstvo prepričati, naj jim nakloni več denarja, jim je najljubša tista o podnebni krizi. Kadar želijo pri volilcih zbujati občutek krivde, je čisto uporabna tista o podnebnih spremembah zaradi človeka. Preden naslednjič …

S tem zapisom začenjamo novo rubriko. Objavljali bomo zanimive povezave s kratkimi komentarji. S priporočilom za spremljanje in branje predvsem tistim, ki tako ali drugače odločajo o tem, kako porabiti omejena sredstva. Politike bi morale te vsebine najbolj zanimati. Politiki so tisti posamezniki, ki v demokraciji dobivajo moč za vladanje na volitvah. In nato …

Phillip Lloyd je bil (umrl 2018) jedrski fizik in kemik, ter raziskovalni profesor na Institutu za energetiko pri Tehnološki Univerzi Cape Town (Južna Afrka). Bil je tudi coordinator in vodilni znastveni avtor IPCC. Lloyd se je med zanikovalce vpisal z znanstveno utemeljeno trditvijo, da je količina CO2, ki ga človeštvo proizvede, nepomembno majhna v …

Anthony R. Lupo je vodja katedre in profesor atmosferskih znanosti na Univerzi Purdue (Missouri). Lupo poudarja, da gre Zemlja skozi obdobja ogrevanja ter ohlajanja in čeprav računalniški modeli [IPCC] kažejo, da smo trenutno v obdobju ogrevanja, ni nikakršnega načina, da bi [s temi modeli] razločili med naravnimi in človeškimi vzroki. Video

V ameriški kulturi izraz “slon sredi sobe” pomeni temo, ki se ji razpravljalci strogo izogibajo, kljub njeni pomembnosti. Glede na slog političnih razprav in medijskega poročanja o slonih, ki jih bomo v nadaljevanju obravnavali, bi lahko dodali še indijsko priliko o treh slepcih in slonu. Trije slepi ljudje, ki niso še nikoli srečali slona, se …

Stanley Goldberg je meteorolog v Oddelku za raziskavo orkanov pri ameriški Nacionalni upravi za oceane in ozračje (NOAA). Goldberg osporava povezavo med orkani in človeškimi izpusti CO2. in specifično, povezavo med rastočo zračno koncentracijo CO2 ter pogostostjo in intenzivnostjo orkanov ter drugih skrajnih vremenskih dogodkov. Video

Johannes “Hans” Oerlemans je nizozemski klimatolog, ki se je specializiral na študij ledenikov in nivoja morja. Je profesor meteorologije na Univerzi v Utrechtu. Oerlemans je izjavil, da je IPCC postal preveč spolitiziran: “Mnogi znanstveniki se niso mogli upreti sirenskemu klicu k slavi, raziskovalnim sredstvom in srečanjem na eksotičnih lokacijah, če so le pripravjeni kompromitirati …

Peto dejanje: kako nazaj v normalnost? Pomemben vir idej za pisanje so razgovori s prijatelji in znanci.  Ob vrčku piva pogovor zaide na zapise na tem blogu. Da preveč kritiziram se je glasil ugovor. Po krajši besedni vojni sem sprjeel izziv, da peto dejanje namenim zapisu neznanemu politiku, ki gre na volitve. V tem …

Slovenija je bogatejša še za izkušnjo kolektivnega odstopa članov Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku republike. Kot je pojasnil eden od (sedaj nekdanjih) članov Dušan Plut, je ključni razlog za odstop Pahorjeva neodzivnost na omejitve, ki jih je nedavno sprejeta interventna zakonodaja postavila nevladnikom pri zaščiti narave in okolja.  Odstopili so torej, ker …

Do konca junija bodo te spletne strani delovale v počasnem utripu. Zaradi dopusta. V načrtu imam objavo zadnjega dela nadaljevanke. In seveda nekaj zanikovalcev. Kogar zanimajo nove objave priporočam sledenje preko TW.

(In vendar se premika!) Stavek naj bi zamrmral Galileo Galilei, po tem, ko ga je inkvizicija leta 1633 prisilila, da se je pokesal za svoje trditve o kroženju Zemlje okoli Sonca, in ga obsodila na dosmrtni hišni pripor. Avstralskega raziskovalca Petra Ridda smo že omenili med zanikovalci. Povzemimo na kratko njegov greh. Ridd je javno …

Človeštvo se sooča z dvema krizama. Podnebno in zdravstveno. Prvo naj bi povzročile človekove emisije CO2, drugo pa virus SC-2. Za prvo je celo parlament EU objavil izredne razmere. Druga kriza pa je ustavila življenje na planetu. Kar se pandemije Covid-19 tiče, preko 100 laboratorijev išče ustrezno zdravilo ali cepivo. Vsak napredek je deležen …

Sem letnik 1954 in cenzura je pojem, ki mi nikakor ni tuj. Čas je seveda izbrisal marsikaj. Ne pa tega, da je imela cenzura praviloma nasproten učinek od načrtovanega. Običajno je poseg cenzorjev v večini primerov pomenil opozorilo na zanimivo branje. Najlepše je bilo, če si uspel dobiti izvod časopisa preden je bil zaplenjen. …