Na začetku leta vsi veliki in pomembni mediji veliko prostora namenijo željam in pričakovanjem v Novem letu. Mikromedij radlek.si velikim seveda ne more in ne misli konkurirati. Ampak ni mi dalo miru, da ob začetku leta napišem nekaj misli v obliki nekakšnega Novoletnega sporočila. Sem pa kar nekaj časa sem brez uspeha iskal navdih za pisanje.
Ko sem že skoraj obupal, me je rešil članek “Brez znanosti nam ne bo uspelo” objavljen 30.12.2020 vdnevniku Delo. Skorajda v obliki poslanice je prinesel opozorilo Grete Thunberg, vsekakor velike avtoritete na področju podnebnih sprememb, da moramo spoštovati znanost. Tako kot v boju z Corono. Takole pravi Greta »Mislim, da nam je pandemija pokazala, kako odvisni smo od znanosti, in da nam brez znanosti ne bo uspelo. Toda seveda poslušamo samo eno vrsto znanstvenikov ali nekatere vrste znanstvenikov in na primer ne poslušamo klimatologov ali strokovnjakov za biotsko raznovrstnost. To se mora spremeniti,«
Kar se tiče opozorila na vlogo znanosti pri reševanju problemov ima seveda prav. Znanost bi vedno veljalo spoštovati, saj v vsakem trenutku predstavlja najboljše znanje, ki ga premoremo. Do tukaj sem na isti valovni dolžini kot podnebna vplivnica, od tu dalje pa se najine miselne poti radikalno razidejo. Ko govori o tem koga se posluša in koga ne, se mi zdi, kot da z znamenito podnebno vplivnico ne delim istega planeta.
Spoštovati znanost namreč nikakor ne pomeni, da je vsaka znanstvena objava kar absolutna resnica. Takšen luksuz so si lahko privoščile samo srednjeveške avtoritete v znanosti. Seveda takrat še ni prodrlo vedenje, da je znanost proces, v katerem se vedno znova in znova odkrivajo novi fenomeni in znanstveno vedenje se s temi posodablja. Občasno se kakšna predpostavka tudi izkaže kot napačna. Ker Greta za izhodišče svojega ramišljanja vzame epidemijo Covid-19, si na tem primeru poglejmo nekaj najbolj znanih primerov, ki samo dokazujejo kako živa materija je znanost in da so razlike med znanstveniki nekaj najbolj normalnega. Za znanost namreč. Mediji so iskali predvsem škandale tipa »kako se je lahko tako zmotil« ali pa »tale pa res ve, za kaj gre«. Ko se je čez nekaj časa ugotovilo, da ga je točno »tale« kronsko polomil, je bil običajno hrup precej manjši.
Nekaj primerov. Ne kot kritika znanosti in znanstvenikov, ampak kot ilustracija trditve, da znanosti ni ena sama in vedno zveličavna resnica.
Marca 2020 je britanski Imperial College na osnovi svojega modela epidemije napovedal, da bodo samo v VB in ZDA zaradi Covid-19 umrli milijoni, če države ne bodo uvedle strogih omejitev gibanja (lock-down). Napovedi so bile skrajno pretirane. Na primer, Švedski – ki ni uvedla lock-down – so napovedali do začetka junija 100.000 smrti zaradi Covid-19 , a jih do konca leta 2020 zbrala 8727, kar jo uvršča nekje v povprečje EU-27 in bolje kot Veliko Britanijo, Belgijo, Italijo, Španijo ter še nekatere druge članice EU, ki so uvedle lock-down. Vodja ekipe v Imperial College Neil Ferguson je med tem že v sramoti odstopil.
Največja strokovna medicinska organizacija na svetu, ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) je avgusta napovedal, da imunost, ki jo ljudje pridobijo s prebolenjem Covid-19, ne bo trajala več kot 3 mesece. Na tej osnovi je CDC predvidel drugi val bolezni z začetkom nekje v začetku septembra (kar ne bi bila nova epidemija, ki jo trenutno doživljamo, ampak specifično, da bo število obolelih narastlo zato, ker se bodo ponovno okužili tisti, ki so Covid-19 že preživeli). Ni se zgodilo, in med tem so znanstveniki ugotovili, da pridobljena imunost traja vsaj 5 – 7 mesecev. Bolj prav so imeli tisti, ki so že junija opozarjali (ko so se nekateri voditelji EU že hvalili z zmago nad corono), da je Covid-19 sezonska bolezen in se nam bo s hladnejšim in bolj vlažnim vremenom vrnila, kot gripa.
Epidemija Covid-19 je res pomembna lekcija, a uči nas, da ne gre vedno verjeti tistim znanstvenim teorijam, ki napovedujejo najhujši možen izid. Čeprav imajo prav take mediji najraje, pač po ameriškem načelu “If it bleeds, it leads!” (“Če krvavi, je glavna novica”) in posledično se politiki nanje najhitreje odzovejo.
Švedska gimnazijka nas roti, naj pri podnebnih spremembah spoštujemo znanost – seveda, le tisto, ki se strinja z Gretino ideologijo. A če se raje držimo načela, da upoštevamo tiste, ki lahko svoje napovedi preverijo v resničnem podnebnem dogajanju – in ne tiste, ki napovedujejo najhujšo prihodnost – potem bi morali dejansko poslušati znanstvenike, ki opozarjajo, da antropogeno ogrevanje ni nič alarmantnega, kaj šele nekaj, kar bi zahtevalo razglasitev izrednih podnebnih sprememb. V tem blogu smo jih že predstavili preko 90, z referencami in članki ali predavanji, pa jih bomo še.
In kako politika zares spoštuje znanstvenike? Na povabilo generalnega sekretarja ZN gimnazijka brez kakršnekoli znanstvene izobrazbe nagovori konferenco o podnebnih spremembah, kjer histerično skritizira svetovne voditelje in ji prisotni politiki ploskajo. Povabijo jo tudi na sejo Komisije EU, v evropski parlament, … in povsod doživlja aplavze.
CLINTEL je organizacija raziskovalcev in znanstvenih profesionalcev. Izdala je dokument “Ni podnebne krize”, z 922 podpisi. Na podnebna dejstva je pisno opozorila tudi Evropski parlament. Na tiskovni konferenci EP, ki so jo organizirale reformistične in konzervativne stranke, so predstavniki CLINTEL EP pred sprejemanjem deklaracije o izrednih podnebnih razmerah opozorili, da ni nikakršne podnebne krize (video). EP je seveda izglsoval izredne podnebne razmere. Podobno je 500 znanstvenikov pisalo generalnemu sekretarju Združenih narodov. 100 italijanskih znanstvenikov je na neutemeljenpodnebni alarmizem opozorilo svojo vlado. Itd. Vse seveda brez učinka.
Ko bi Greta ostala pri stavku, da je potrebno probleme (tudi z variabilnostjo podnebja) reševati s pomočjo znanosti ima seveda prav. Ne vidi pa, da podnebna politika sledi samo enemu deležu znanstvenikov in njihovih objav. In dvomim, da zna Greta ali katerokli od podnebnih ambicioznežev našteti toliko politično pravovernih znanstvenikov, kot jih znam jaz takih, ki jih Greta et al prezirajo, ali pa vsaj prezrejo. V duhu tiste znane iz mladih dni “Kaj nam pa morejo”.