Dele zahodne Nemčije in okolišnjih držav je 15. julija zajelo močno deževje. Nekatere reke so prestopile bregove, v poplavah je umrlo 120 ljudi (zadnje številke so že višje), preko 1300 jih še pogrešajo. In, predvidljivo, so se takoj pojavili alarmistični glasovi, kako je bilo to najmočnejše deževje v zgodovini Evrope, krive so seveda antropgene podnebne spremembe, povezava je nesporna in poglaviti razlog naj bi bil evropski ignorantski odnos do le-teh, zaradi antropogenih podnebnih sprememb postaja ukrepanje vse nujnejše, itd, itd, itd. Tudi Angela Merkel je za poplave okrivila podnebne spremembe in katastrofo izkoristila, da pozove na čimprejšnje sprejetje najnovejšega paketa ukrepov EU.
A vse te trditve razvrednoti že fotografija cerkvene stene v Passau, na kateri so vrisani najvišji vodostaji ob poplavah:
In še mnogo podobnih je prišlo na dan. Tokratne nemške poplave niso bile najhujše niti v zadnjih 20 letih, kaj šele vseh časov. Dejansko so bili vodostaji istih rek že leta 2015 višji.
Ampak žrtev je tokrat res neproporcionalno več kot pri mnogih predhodnih hudih ujmah. Kaj se je zgodilo?
No, kot opozarja vedno več poročil je zatajil nemški sistem obveščanja ob nevarnosti poplav. Meteorologi so dokaj natančno izračunali, kdaj in kje bodo močna neurja. Tudi prav so napovedali, katere reke bodo prestopile bregove. A ta informacija je ostala v državnih uradih, ki se seveda največ ukvarjajo z domnevno grozečimi antropogenimi podnebnimi spremembami. Prebivalci krajev, ki so jih tudi tokrat prizadele poplave, so skrajnega vremena sicer vajeni; pripravljene imajo vreče s peskom in če jih kdo opozori, z njimi zabarikadirajo vrata ter nižja okna, avtomobile pa izpred hiš odpeljejo na višja parkirišča.
A še huje je, da opozorilo ni prišlo do upraviteljev več milijard vrednega sistema za omejevanje posledic poplav, ki so ga seveda zgradili zaradi grozečih antropogenih podnebnih sprememb. Težko verjameš novicam, da naj bi upravitelji nivo vode za zadrževalnimi jezovi vzdrževali na največji dovoljeni višini, saj je sedaj poletje, padavin je malo. Če bi jih kdo uradno opozoril, bi še pred hudo uro izpustili čim več vode iz zadrževalnikov ter tako naredili prostor za večji pritok, ampak jih ni. Zato je dejansko ves povečan pritok odtekel skozi odtoke za preprečitev prelitja jeza, povrhu so naj bi še še prepozno odprli dodatno praznenenje zajetij. In kar bi bilo lahko le močno neurje z omejenimi posledicami, se je spremenilo v katastrofo.
Zagovorniki razogljičenja seveda lahko računajo na kooperativnost večine medijev in politikov, ki katastrofo še naprej pripisujejo podnebnim spremembam. A nekaterim “zanikovalskim” novicam se vedarle niso mogli povsem izogniti. Na primer, da več skupin nemškega Bundstaga zahteva odstop ministra za notranje zadeve (okolje in prostor) zaradi objektivne odgovornosti za katastrofo, saj je sistem za varovanje pred poplavami v njegovem resorju. Kot je zapisal komentator v Die Welt, je katastrofa posledica “monumentalne neumnosti”. “Kot kaže zgodovina so se poplave v preteklosti zgodile več ducat-krat … a okostenela birokracija se je osredotočila na podnebne spremembe ter pozabila na zaščito pred podnebnimi skrajnostmi.”
Saj ni verjetno, da se bo kaj spremenilo – zagovorniki ambicioznega načrta “Pripravljeni na 55” bodo, ob nesebični pomoči medijev, vztrajno krivili za katastrofalne poplave podnebne spremembe in tudi tako pritiskali na soglasje članic z utopičnim predlogom EK. Ampak za razmišljajoče so zadnje nemške poplave očiten znak, da podnebna ambicioznost lahko tudi stane življenja – med tem, ko do danes še ni nobenega znanstvenega indica, da bi razogljičenje lahko sploh kaj koristilo.