So stvari o katerih se dolgo ni govorilo na glas. V ta paket sodi tudi NATURA 2000. Do sedaj se je z zelo izbranimi in previdnimi besedami govorilo, da NATURA 2000 ovira razvoj in da velik obseg tako zavarovanega območja Slovenijo spravlja v podrejeni položaj. Aktualni predsednik vlade je to varljivo zatišje presekal z izjavo “Poskušali bomo biti ekološko osveščeni in vendarle ne popolni idioti, kot so bili tisti, ki so takrat tiste zemljevide risali, ne da bi se zavedali, za kaj pravzaprav gre.” V navedenem članku je še zapisano “Ob tem je poudaril, da bodo podprli cilje, ki jih bodo dejansko izvajali, ne nameravajo pa za njihovo uresničitev plačati trikrat višje cene, kot jo bodo plačali v kakšni sosednji državi.”
V času pogajanj za vstop v EU sicer nisem sodil med “idiote”, ki so risali zemljevide, sem pa bil kot glavni pogajalec za področje varstva okolja globoko vpleten v zgodbo. In ne morem biti tiho. Predsednik Vlade je odprl pomembno debato, ki jo NATURA 2000 potrebuje. Politika do teh območij je namreč zapeljana v smer, ki se lahko naravovarstvu vrne kot bumerang.
Škoda, ker je predsednik s slabšalno kvalifikacijo ljudi, ki so risali načrte, odprl prostor jalovi razpravi, kdo je za več in kdo za manj NATURE. Ni to pravo vprašanje in izziv. Gre ta to, kako izjemne naravne danosti Slovenije iz mehanizma blokade spremeniti v dejavnik razvoja. Jedra problema ne vidim v obsegu zavarovanega območja kot takšnega, ampak v vodenju politik – do Evropske unije in do naše lastne razvojne politike. NATURA 2000 je lahko strel v koleno in tempirana bomba razvoju. Z nekaj več dialoga in razvojne modrosti pa bi lahko bila eden od stebrov razvoja.
Vrnimo se v čas pogajanj. Slovenija je morala kot kandidatka območja NATURE 2000 opredeliti v skladu z pravnim redom EU. Pika. Kadrovski bazen strokovnjakov za risanje območij posameznih zavarovanih vrst je bil izredno skromen. Posel je bil na koncu opravljen na podlagi metodologije, kot je veljala za takratno EU in če temu ne bilo tako, poglavja 22 pač ne bi zaprli. Že s takratno pametjo se je dobro vedelo, da je bila NATURA 2000 kot koncept zasnovana zaradi slabe kondicije okolja v večini držav članic in želje, da se ohrani vsaj najpomembenjše. Slovenija pa je na drugi strani vstopila kot država sorazmerno dobro ohranjene narave.
V Bruslju bi morali uveljavljati zahteve za kompenzacijo bremena zaradi tretjinske površine države pod režimom NATURE 2000. Na pamet rezultatov ne mislim ocenjevati, ampak to kar vem, ni niti blizu resni kompenzaciji in prav je, da je ta tema izbezana izpod preproge.
Drugi izziv je bil v celoti v rokah Slovenije. Kako izkoristiti NATURO 2000 za konkretne razvojne projekte? Samo zavarovati tretjino države brez pravega mesta v razvojni politiki države je kamen okrog vratu. Razen v primeru, da bi bil cilj razvojne politike države eko-centrično razumljena blaginja narave pred blaginjo državljanov, ki jo gradijo stebri okolja, gospodarstva in sociale. Zaradi tega izziva je bila izdelana leta 2003 Vizija Slovenija. (Žal jo je vlada aktualnega predsednika Vlade spregledala in je sprejela resolucijo o dolgoročnih razvojnih projektih). Ena izmed idej je bila tudi spodbujanje ekonomsko uspešnih projektov na podlagi izjemne narave (ob njenem doslednem varstvu). Vizija pa ni zahtevala samo doslednega varstva narave, ampak je tudi dovolj jasno postavila druge razvojne prioritete. Med drugim tudi razvoj konkurenčne prometne infrastrukture, če želimo uveljaviti naš geostrateški položaj. Z današnjimi očmi se zdi, kot da ni znal nihče videti v NATURI načinov za realizacijo vitalnih projektov za doseganje razvojnih ciljev države. Vse se je končalo z nizom zapovedi in prepovedi.
Danes živimo v poplavi Vizij in vseh mogočih razvojnih strategij. Včasih se zdi, da je blaginja državljanov prodana na tržnici utopičnih konceptov nove dobe. Zmaguje utopija, da človek odločilno spreminja klimo. Brez zadržkov se pristaja na nadambiciozne cilje na poti v brezogljično družbo. Nihče se ne sprašuje niti tega, kdo bo plačeval kazni, če cilji ne bodo doseženi. Varovanje divjih zveri, še posebej medveda, je šlo krepko preko zavez, ki so bile v času pogajanj posredovane Evropski komisiji. Takrat se je govorilo o vitalni populaciji 350 -550 medvedov (pišem na po spominu) in Evropska komisija je odobrila naš način uravnavanja populacije. Na to se je gladko pozabilo in medved je dobil prednost pred človekom.
Predsednik vlade je odprl pravo temo. Priporočam pa, da se namesto ukvarjanja z idioti izpred 20 let pozornost nameni vprašanju, kako na ravni EU kompenzirati izgube zaradi obsežnega območja zavarovanih območij in kako narediti življenje z NATURO 2000 zdržno in kot dejavnik blaginje.
Ni tako enostavno kot se zdi. Debata ne bo samo racionalna.