Vera v nekaj znanstveno nedokazljivega in nasprotnega opažanju ni kaj dosti vredna, če ji vernik sledi le, kadar mu gre dobro. Vera je krepost takrat, ko vernika preizkuša z neprijetnostmi. Vsaj tako nas uči večina religij.
Letošnja pomlad je vero v antropogeno ogrevanje/podnebne spremembe že dodobra preizkusila. Hladnemu aprilu, ki je požgal cvetove na mnogih sadnih drevesih, sedaj sledi še deževen in hladen maj s temperaturami, ki bi bile običajne konec februarja. In zato vera v antropogeno ogrevanje/podnebne spremembe potrebuje nekaj pomoči.
Kar nekaj medijev je že objavilo članke, ki naj vernike opogumijo, da ne opustijo vere v antropogeno ogrevanje/podnebne spremembe in še vnaprej podpirajo svoje modre voditelje, ki so si boj proti globalnemu ogrevanju postavili kot bistven cilj. Emanuela Barbiroglio v reviji Forbes poudarja, da hladna evropska pomlad 2021 ne pomeni, da so podnebne spremembe lažne: “Hladen april je prišel po toplem marcu. Dejstvo, da se podnebje ogreva ne pomeni, da Evropa ne bo več doživela hladnih aprilov, pomeni le, da so taki meseci manj verjetni.” Dejstvo, ki se nikakor ne sklada s tistim, kar lahko večina vidi skozi okno.
National Geographic pridiga na že staro temo “vreme in podnebje ni enako”: neobičajen mraz je posledica polarnega vrtinca (nad ZDA in Evropo); antropogeno globalno ogrevanje lahko povzroči ohlajanje, zato versko korektni vedno govorijo le o podnebnih spremembah, ki jih seveda povzročajo človeški izpusti toplogrednih plinov.
The Conversation neposredno apelira na vero: “Evropa ima hladno in mokro pomlad – ampak, ali bo to trajalo v poletje?” Modeli (ki seveda predpostavljajo pretiran ogrevalni učinek človeških izpustov toplogrenih plinov) napovedujejo Evropi toplo in sušno poletje. Če še vedno verjamemo modelom, ki so že do sedaj zgrešili vse napovedi.
Seveda, preroki vere v antropogeno ogrevanje/podnebne spremembe samo hladno vreme obravnavajo kot anomalije. Neobičajno toplo, kot smo ga imeli v marcu, je nesporen dokaz vpliva človeških izpustov CO2.
Vera v antropogene podnebne spremembe sedaj res potrebuje spodbudo. Saj bi sicer omahlljivci pomislili, da bodo milijarde evrov, ki jih Evropski zeleni dogovor namenja za razogljičenje, proč vržen denar in nesmiselno uničevanje evropskega gospodarstva in njegove konkurenčnosti.