V pogovoru se pogosto navaja, da je več resnic. To seveda ne drži. Resnica je vedno samo ena, mnenja o njej pa so lahko zelo različna. Problem pa ni v različnosti mnenj, ampak v pravici imeti različno mnenje in v zagotavljanju prostora za neprestano iskanje resnice. Srednji vek je posebej učinkovito odvzel pravico različnih mnenj in onemogočil iskanje prave resnice. In veljalo je, da je Zemlja v osrčju vesolja in da je plošča. Kdor je mislil drugače, je spoznal moč torture in vročino grmade.
Če sem v življenju kaj težko prenašal, so bile to teme, kjer je štel samo en pogled na problem. En pogled na resnico je bil poimenovan kar Resnica sama. Tako imenovana Resnica in njeni razlagalci so bili nekaj posebnega, izvzeti iz kritike in vedno dobro nagrajeni. V vseh okoljih, kjer je bil že sam dvom Resnico kaznovan, je bil prisoten strah, vzdušje moreče in nekreativno. Kdor je podvomil v eno in (seveda) edino Resnico je bil ožigosan in potisnjen na rob. Kimanje je nadomestilo razpravo.
Na drugi strani sem imel srečo, da sem v svoji delovni karieri delal v številnih okoljih, kjer ni bilo strahu pred različnostjo mnenj, ampak kjer se je delo osredotočalo na soočenje z različnimi izzivi. Kjer so dobri vodje iskali in v svoj najožji krog imenovali tudi hudičeve advokate, ki so dajali vodji gotovost, da ga na odprti sceni ne bo pričakalo kaj neprijetnega. To so bila okolja, ki so prinašala rezultate. Kjer je bilo vzdušje dobro. Kjer ni bil glavni mehanizem vodenja nadzor nad prihodi in odhodi v službo. Kjer se ni nadziral časa preživet za pisalno mizo, ampak rezultati. Kjer ni bil marginaliziran drugače misleči, ampak lenoba in bedak.
Enoumje je mlinski kamen, ki vleče pod vodo. Z užitkom se ga bom lotil in ga najedal z orodji kot so objava drugačnih pogledov, zdrav cinizmom in dobra doza humorja. Boj z enoumjem ne rabi žalitev, ideoloških delitev. In najmanj kar rabi je novo enoumje. Ne delam si iluzij, da je vladavino enega pogleda na resnico (na različnih področjih) mogoče odpraviti z nekaj besedili. Motivi za enoumje so preprosto premočni. Moč in denar za nakup sreče. Na račun tihe večine. Ki je prepričana, da bodo leta 2050 vsi srečni.
Ena od sodobnih oblik enoumja je prepričanje, da človek odločilno spreminja podnebje na zemlji. V vse pore prodira strah pred kataklizmo, ki hromi trezno presojo in premišljeno ter uravnoteženo ukrepanje. Vse skupaj že meji na paniko, da se bomo skuhali. Ni fikcija. Po svetu že razglašajo izredne razmere. Kot naročeno se je na alarmantno opozorilo pred globalnim segrevanjem 100 in nekaj slovenskih znanstvenikov odzval Erik Margan. Zapis ima naslov Jaz nočem da vas grabi panika in ga z dovoljenjem avtorja objavljam.