Ni lepšega kot govoriti o vremenu. Še posebej letos, ko je zima radodarna z dogodki kot še nikoli.
Na Gorenjskem je snega kot v pravljici, marsikomu preveč. Če se je še lani pisalo o visokih temperaturah v Sibiriji, se letos piše o hudem mrazu. Hude težave z zimo pestijo Španijo. Ni čudno, da so se že pojavili članki z možnostjo zime stoletja.
OK, vreme ni klima in tudi ne mislim pisati o Žarkovi in drugih znanstvenikih, ki napovedujejo začetek daljšega obdobja hladnejšega podnebja. Ponavlja se samo v mlinu.
Ta zima je poleg mraza prinesla vsaj še dve opozorili. Prvič, da smo slabo pripravljeni na daljša obdobja hudega mraza v zimskem obdobju. In drugič, ne znamo prepoznati vseh obrazov podnebne hipokrizije.
Po mojih merilih je udarna novica letošnje zime ta, da smo bili korak do padca energetskega sistema Evropske unije. Začelo se je sicer že septembra, ko je tudi Slovenija pomagala reševati stabilnost energetskega sistema v Nemčiji, kjer so zaradi visoke porabe ob visokih temeparturah ponagajale vetrnice. Potem je EU januarja 2021 prišla na sam rob energetskega prepada. Informacije kaj se je dogajalo še čakamo, ampak bližina black-outa je res znak za paniko. Zanimivo je prebrati roman Marca Elsberga s tem naslovom, ki lepo opiše, kako bi izgledal dejanski black-out. Ali pa BBCjev bolj faktičen opis možnih posledic. Greta grozi z letom 2050 ali še raje 2100, Elsbergova in/ali BBCjeva grožnja pa je očitno bližje kot se zdi. Ampak to je tema za politike. Ali bodo enako ambicizni kot v boju za brezogljično bodočnost tudi v zagotavljanju varnosti pred razpadom energetskega sistema? Biti pameten po bitki ne šteje.
In še o podnebni hipokriziji. Skoraj neopazno je šel mimo nas zapis Greenpeaca na Twitterju, ki se je v prostem prevodu glasil nekako tako: »Rekordno nizke temperature v Španiji, na Kitrajskem, S. Koreji…..Nevihta Filomena grozi, da bo preplavila bolnišnice, ki se borijo proti pandemiji, pa tudi varnosti milijonov Špancev, ki živijo v energetski revščini. Energetska varnost bi morala biti človekova pravica.«
Očitno ni šlo za fake news, saj bi jo sicer Greenpeace zanesljivo obelodanil kot takšno. Dvig cen električne energije ima svoj vzrok pretežno v stroških zaradi brezglavega hitenja v svet ogljične nevtralnosti. Ki je tako brezglavo tudi zaradi silovitih pritiskov ambicioznežev vseh vrst in barv. Med katere sodi tudi organizacija, ki je prispevala gornji tweet. Zapisati nekaj takšnega je podoben obraz hipokrizije kot nakup luksuzne vile velikega borca za ogljično nevtralnost Bila Gatesa. Nič nimam proti nakupu luksuznih bivališč tistih, ki si to lahko privoščijo. Moti pa me, če je hiša ob oceanu in torej na območju, ki naj bi bilo potopljeno zaradi posledic antropgenih podnebnih sprememb. OK, recimo da verjame v to, da bo človeštvo tako učinkovito, da bo 3% manj emisij CO2 v zraku obrnilo smer gibanja temperatur v drugo smer.
Svet pa se mirno vrti dalje v svojem ritmu in v skladu s svojimi zakonitostmi. Človek pa se blazno trudi prepričati samega sebe kako veličasten je. Pri tem pa lahko z znanstvenimi članki potrdimo samo to, da človeški izpusti CO2 prispevajo ca. 3% tega plina v ozračju, ostali viri so naravni. In ti trije odstotki naj bi odločilno spreminjali temperaturo podnebja???? Kako daleč od resnice je trditev, da je znanost enotna glede odločilne vloge pri dvigovanju temperature smo že večkrat pokazali v rubriki »Zanikovalci«.
Kljub evforičnemu stopnjevanju ambicioznosti vsebnost CO2, ki jo merijo na Havajih, počasi in vtrajno narašča, kar prikazujemo na spodnjem grafu. In bo tudi prej ali slej začela upadati, kot je do sedaj še vedno v zgodovini planeta. S človekom ali brez njega.

V grafu so vrisani nekateri ključni dogodku na fronti boja proti segrevanju planeta zaradi človeka. Če bi v graf vrisali vsa mednarodna podnebna srečanja, na kateri so “strokovnjaki” in strokovnjaki (beri: državni uradniki, politiki in poklicni okoljevarstveniki) mlatili prazno slamo o podnebnih spremembah in nujnem zniževanju človeških izpustov ogljikovega dioksida, bi bila krivulja od leta 1995 dalje temno zelena. Ne le, da so bili podnebni vrhi (COP) vsako leto (razen 2020), poleg njih so letno priredili v povprečju ca. 20 manj pomembnih mednarodnih srečanj na isto temo. In rezultat? Nič. Vsebnost CO2 potrpežljivo in vztrajno raste. Če kdo že ni sposoben razumeti znanstvenih dejstev, da človeški izpusti CO2 nič omembe vrednega ne prispevajo k stanju podnebja, potem bi na osnovi pričujočega grafa moral vsaj razumeti, da mnoštvo državno financiranih turističnih izletov tega ni in ne bo spremenilo.