Alarmistične novice in podnebne spremembe gredo skupaj kot siamska dvojčka. Neločljivo povezano. Nevtralnega podajanja informacij ko gre za podnebje že dolgo ni več. Vse je zapakirano v bleščeč ovoj podnebne krize.
Nekaj dni nazaj prinesejo mediji, da so na argentinski znanstveni bazi Esperanza na Antarktiki izmerili najvišjo temperaturo in to 18,3 stopinje Celzija. Najvišjo temperaturo do sedaj. Guardian, v najbolj žlahtni maniri klima-alarmizma zapiše, da je Antarktika (v prostem prevodu, povzeto iz navedenega vira) “eno najhitreje segrevajočih območij na planetu, ki se je v 50 letih ogrelo za skoraj 3 stopinje Celzija .
Na tej točki sem dobil idejo na naslov prispevka….
Podatek bi mirno vzel na znanje, kot se pač sprejema podatke o vseh, mogočih in nemogočih, rekordih tega stalno se spreminjajočega sveta. Pač do naslednje najnižje ali najvišje vrednosti. Koliko svetovnih rekordov je že bilo v Planici. Ampak težko ne narediš nič ko ne najdeš članka, da ne bi podatku o temperaturi dodal tudi, da se je v zadnjih pol stoletja to območje ogrelo skoraj za tri stopinje, da se pospešeno talijo se skorajda vsi ledeniki v regiji in da vsako leto izgine več sto kvadratnih kilometrov plavajočega ledu. Vse našteto bomo čutili tudi mi, ker se morje zaradi tega nezadržno dviguje.
Na tej točki sem se odločil, da pogledam vsem navedbam malo v drobovje. Poglejmo, o čem vse članki, ob korektnem podatku o najvišji izmerjeni temperaturi, ne poročajo oziroma poročajo tendenciozno, če že ne napačno.
Začnimo z lokacijo meritve. Rekordno temperaturo so izmerili v argentinski vojaški bazi Esperanza, ki obstaja od leta 1953. Izmerjena je torej najvišja temperatura v tej bazi v 67 letih. Zemlja je stara 4,5 milijarde let. Na primer, na Antarktiki so v geološkem obdobju krede (ko je bila Antarktika nekoliko zahodneje in severneje kot danes) živeli dinozavri in temperature so bile takrat precej višje kot 18,3°C.
Lokacija meritve je na sami špici polotoka Zahodne Antarktike in potisnjena v relativno toplejše območje za razdaljo zelo podobno razdalji med Ljubljano in Atenami. V času pisanja tega teksta je bilo V Ljubljani 8 in v Atenah 13 stopinj Celzija; za Ljubljano je bilo to v tem času relativno toplo, za Atene pa hladno. Seveda bo takoj ogenj v strehi, kako si drznem primerjati mesto iz območja kontinentalne klime z mestom ob Sredozemlju. Mislim, da nisem naredil približno takšen greh, kot mediji, ki so zamolčali, da je bila meritev opravljena na območju z množico podvodnih ognjenikov (celo alarmistično naravnani Guardian priznava, da jih je tam 138 aktivnih ) in je na tistih koncih morje izredno toplo. Več znanstvenih poročil opisuje tokove toplejše morske vode, ki oblivajo to območje. Poleg tega je na Antarktiki sedaj poletje, osončenost je tolikšna, kot pri nas med “pasjimi dnevi” v začetku avgusta. OK, temperaturni rekord je bil dosežen, tega niti pod razno ne zanikam.
Več težav sem imel s tezo pospešenega taljenja ledu na Antarktiki. Člankov, ki potrjujejo to tezo je preveč, da bi našteli vse od National Geographic, BBC ali NYTIMES. Vse lepo in prav. Dokler ne vzameš v roke tudi drugih, manj pravovernih virov. Monolitna teza o pospešenem taljenju ledu hitro razpade. Ledeniki se res hitreje topijo na delu, kjer je tudi merilna postaja. Samo slučaj, da je to tudi območje prej omenjenih 138 vulkanov? Potem razpade teza o 3 stopinjah Celzija višji temperaturi v 60 letih. Drži samo tako kot piše, piše pa hudo zavajajoče. Temperature so se dvigovale samo do konca stoletja. Za čas 1999 – 2014 se temperature nižajo 4.7 stopinje Celzija / stoletje. Navedeni viri poročajo tudi o naraščanju mase ledu na Antarktiki.
Vse to alarmistično pisanje ima seveda jasen cilj. Ljudje imamo pač radi katastrofe in nanje sklepamo tudi, kadar sama novica tega eksplicitno ne pravi. Če izvemo le, da so na Antarktiki izmerili najvišjo temperaturo doslej, 18,3°C, bomo – prepojeni z alarmističnimi novicamo o globalnem ogrevanju – samodejno pomislil, da se Antarktija ogreva, led se bo stalil, morje bo zalilo obalna mesta, joj, joj. Če pa o temperaturnem rekordu vemo, kar sem prej napisal, potem je podatek le še zanimivost.
Seveda pa alarmizem podpira novodobni zeleni biznis in zeleno politiko, ki ji noben zapis ne bo dovolj katastrofičen. V takšnem vzdušju seveda ne bo zanimanja za tekste, ki opozarjajo na koristi, ki jih prinaša ogrevanje. Kot recimo letos januarja. Vsako slovensko gospodinjstvo je v tej zimi, vsaj do sedaj, prihranilo znaten kup denarja zaradi višjih temperatur. Da ne gre samo za fikcijo upokojenca s preveč časa dokazujejo tudi resni članki o pričakovanih koristih zaradi ogrevanja podnebja v segmentu energetike. Da rastline ljubijo več CO2 pa smo že pisali.
Naj zaključim. Hladilnikov še dolgo ne bodo prodajali na Antarktiko. Ledu za viski bo še dolgo dovolj v naravni izdaji.