Metode, kako iz naravnega večnega spreminjanja podnebja ustvariti zgodbo o podnebni krizi, ki jo je povzročil človek, so znane. Poslužujejo se jih predvsem mediji. Ob glasnem navijanju in podpori politikov ter poklicnih okoljevarstvenikov ustvarjajo utvaro drugačnega sveta kot v resnici je. Svet preprosto ni nekaj statičnega, ampak se neprestano spreminja.
Svetovni mediji so bili v zadnjih tednih polni poročil o nadpovprečnih temperaturah v Sibiriji. BBC news poroča o 10 stopinjah nad povprečjem temperatur za junij. Dramaturgijo stopnjujejo intervjuji z izbranimi osebami, navedbo o 38 stopinjah v Verhojansku itd. Aljazeera ob fotografijah požarov na dolgo in široko opisuje izjemna stanja.
V naj boljši maniri alarmistov ne pozabijo povedati, da se (tudi) Sibirija (kot ves svet) segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečaja. In še The Conversation , ki daje fenomenu, ki smo ga spremljali v Sibiriji, potrebno znanstveno podlago. Seveda s sklicevanjem na podnebne modele.
Vselej podnebno nad-ambiciozna Slovenija, v želji ugajati svetu, ne sme zaostajati. MMC je udaren že z naslovom »Rekordne temperature predstavljajo številne nevarnosti za Sibirijo«. S poudarjenim besedilom povzame glavna sporočila. »Sibirija je na poti proti najbolj vročemu letu od začetka merjenja temperatur. V mestu Hatanga je temperatura 9. junija dosegla 25 stopinj Celzija, običajne dnevne temperature v tem času pa so okoli 0 stopinj.« O rekordno vročem juniju piše Dnevnik . In seveda popularne Slovenske novice.
OK. Slika se popolno vklaplja v medijski in politični konstrukt podnebne krize. Če gori Sibirija, kako bo šele ostali svet. Vsaj tako naj bralci ali gledalci sklepajo. Nekoliko pozabljena Greta ne dvomi. “Svet je v plamenih” pravi.
Pustimo ob strani, da gre v Sibiriji pač za izjemen vremenski pojav. Ki niti ni tako izreden, sploh pa ne nepričakovan: leta 1988 so izmerili 37°C, Verhojansk je v Guinessovi knjigi rekordov zapisan kot kraj z največjimi temperaturnimi razlikami. Okoli 21. junija je tudi Sibirija maksimalno osončena, tam dan traja skoraj 24 ur in če ni vetra, lahko v zaščitenih legah postane zelo vroče.
Idile podnebnih alarmistov je res konec takoj, ko spremljaš dogajanja v Sibiriji tudi po objavi člankov. Že dan po izmerjenih +38 stopinj Celzija, je v Verhojansku snežilo! O tem je med drugim poročal zanikovalski WUWT. In The Siberian Times. Prebivalci okrožja Verhojansk, kjer na bi bile te strašne vročine, so na YouTube objavili svoj posnetek, ko debelo oblečeni sedijo okoli ognja in sprašujejo KJE JE NAŠIH 38°C?
Do danes še nisem zasledil, da bi se kateri medij zaradi takega zavajanja (ali nežneje “nepopolnega poročanja”) dopolnil, popravil ali morda celo opravičil. In zakaj potem ne izgubijo še tisto malo kredibilnosti, kar jim je ostalo? Ker bo večina bralcev ali poslušalcev čez kak teden pozabila alarmantno novico. Ali, kot pravi ciničen pregovor “Kdor prizna, se mu pozabi pol. Kdor ne prizna, se mu pozabi vse!” V spominu večine bo ostalo le prepričanje, da se zaradi človeških izpustov CO2 dogaja nekaj strašnega.
Zato naj z objavo na tem mikromediju vsaj malo popravim napako.