Mišo Alkalaj
Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”.
Maldive sestavlja ca. 1192 koralnih otokov (številka ni stalna, ker nekatere viharji in kak cunami občasno splaknejo pod morsko gladino), od tega jih je 194 naseljenih; na nekaterih nenaseljenih otokih kmetujejo, nekaj pa so jih spremenili v letovišča. Za naše razmere bo zanimiv podatek, da je najvišja točka Maldivov na otoku Villingili, 5 m nad morsko gladino.
Čeprav so znani predvsem kot turistična destinacija, zaslužijo Maldivi večino svojega zunanjetrgovinskega prihodka kot mednarodni center za finančne storitve (beri: davčna oaza).
Kot turistična država so Maldivi zgledno urejeni. Med stotinami otočkov redno letjo hidroplani in plujejo hitri gliserji, prevozi so všteti v hotelske aranžmaje. Na Maldivih za turista poskrbijo od trenutka, ko v državo vstopi na mednarodnem letališču Malé, pa do takrat, ko se tja vrne.
Poleg majhnih letovišč na samotnih otokih je poglavitna atrakcija Maldivov množica raznobarvnih tropskih rib na njihovih koralnih grebenih.
Vlamingijeva nosorožka (Naso vlamingii)
Mnoge ribe lahko spreminjajo barve. Vlamingijeva nosorožka je nezaznavno rjava s temnimi modrimi progami, kada noče biti opazna; a če hoče samec prestrašiti tekmeca ali impresionirati samice, rjavo barvo spremeni v svetlo rumeno, prej temno modre črte pa zažarijo v svetlo modri ali celo beli barvi.
Dolgoplavuta netopirnica (Platax teira)
Dolgoplavuta netopirnica doseže dolžino do 60 cm in se zdi precej velika, a le, če jo vidimo od strani. Dejansko je riba zelo tanka in se vedno obrne tako, da potencialnemu napadalcu kaže veliko bočno ploskev, češ, glej, kako velika sem! Njene mladice pa imajo povsem drugačen način zavajanja potencialnih napadalcev. Že po barvi in vzorcu so podobne listom, ki s tropskih dreves odpadejo v morje. A tudi premikajo se tako, da oponašajo liste: ploskovito plavajo ob dnu z ustreznimi gibi, da oponašajo mrtev list, ki ga premikajo valovi.
Kaznilniški kirurgi (Acanthurus triostegus)
Rastlinojedi kaznilniški kirurgi imajo posebno strategijo prehranjevanja. V veliki jati se spravijo na celotno področje, na katerem drugi raslinojedci sicer čuvajo vsak svoj “vrtiček” alg. Vsaka posamezna ribica postrga le majhno površino, nakar jo “preskoči” druga, … in tako se cela jata vali čez z algami poraščene skale.
Velika murena (Gymnothorax javanicus) in plamenka (Pterois radiata)
Vbod plavuti plamenke je tako boleč, da si jo celo sicer napadalna velika murena le previdno ogleduje.
Dolgonosa papagajka (Hipposcarus longiceps)
Večina papagajk se prehranjuje s koralnimi polipi. Z močnimi zobmi odgriznejo vršiček in ga zmeljejo, polipe prebavijo, pesek pa izločijo.
Maldivske ribe ob koralnem grebenu