Trije dogodki iz zadnjega obdobja, čeprav geografsko med seboj močno oddaljeni, so tesno povezani v eno zgodbo. In resen izziv politiki in še bolj politikom. In stotinam interesnih prisklednikov.
Avstralija. Mediji so v kampanjo bombardiranja javnosti z vsemi mogočimi alarmističnimi novicami prinesli tudi novico o najbolj vročem dnevu, kar so jih kadarkoli izmerili v Avstraliji. Ni bilo treba čakati dolgo na objavo, da novica drži samo, če ignoriraš zgodovino. Vročinski val je davnega januarja 1896 sejal smrt. Posebni vlaki so ljudi vozili v hladnejše gorate predele. Pač izredne razmere. Ne salonske, ampak zaradi ogroženosti življenj. Seveda se je začela vroča razprava kdo prireja podatke, ampak to prepuščam drugim.
Nizozemsko sodišče je odločilo, da mora vlada do konca naslednjega leta znižati emisije TGP za najmanj 25% glede na leto 1990. Sodišče je gladko zavrnilo argument Vlade, da so emisije Nizozemske irelevantne kar se svetovnih temperatur tiče. Preprosto je zaveze Vlade vzelo zares. Hic Rhodos, hic salta!
Greta je napela lekcijo visokim politikom na UN v New Yorku. »You have stolen my dreams and my childhood with your empty words. And yet I’m one of the lucky ones. People are suffering. People are dying. Entire ecosystems are collapsing. We are in the beginning of a mass extinction, and all you can talk about is money and fairy tales of eternal economic growth. How dare you!«. Greta jemlje dane zaveze zares in je seveda upravičeno razočarana nad politki. OK, Greti pri tem ne zamerimo, da je njeno sklicevanje na znanost problematično, ker znanost ni tak monolit kot trdi IPPC. Lista uglednih skeptikov je zelo dolga (na objavo na teh straneh čaka še 90 imen) in preko 1350 naslovov neoporečnih znanstvenih del je že na sistematično zbranih in dostopnih na netu. Res pa je, da je lažje verjeti, kot v dvomu brati vse relevantne vire in iskati resnico.
Z odločitvijo sodišča na Nizozemskem se je krog na nek način sklenil. Sodišče je zaveze bralo tako, kot so zapisane. Zapisano je potrebno spoštovati. In pika. Sodišče sicer nima nič z Greto, razmišlja pa na podoben način. Za diagnozo Aspergerjevega sindroma je značilno, da pacient ni sposoben razumeti ne-verbalnih komunikacij in torej razume le tisto, kar mu izrecno povedo. To pa je seveda analogno funkciji zakonodaje: velja le tisto, kar besedilo zakona/direktive/… dobesedno pomeni. In tu vstopi zgodba iz Avstralije, ki zelo jasno nakazuje na tveganja, če se gradi zakonodaja (zaveze) na šibkih temeljih izmišljenih ali celo zlaganih alarmističnih novic. Tveganje je dvojno. Prvič so zlagani konstrukti tvegana podlaga za zakonodajo, ker če pade podlaga, pade tudi zakon. Z resnimi možnimi posledicami za proračun. Druga posledica pa neposredno izhaja iz odločitve nizozemskega sodišča. Zanimivo bo npr. spremljati dogajanje v Nemčiji, kjer je Angela Merkel, mislim da leta 2011, napovedala zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2022. Pa da vidimo če bo kdo tega leta sprožil postopek proti Vladi.
Alarmistične novice brez podlage ustvarjajo okolje, ki politike vabi kot magnet k dajanju zavez brez vsake resne podlage. Vse v imenu glasov volivcev in pričakovane moči. Podnebna histerija se odraža v političnih ukrepih in zavezah tipa “net zero”. Nisem prepričan, da vsi tisti, ki tekmujejo kdo se bo izrekel za bolj ambiciozno (in torej manj uresničljivo) zavezo, z njo tudi mislijo resno. Ob doslednem odločanju sodišč, podobno kot na Nizozemskem, bodo posledice resne . Pa čeprav so imeli v mislih višje davke in ne nižje emisije CO2.
Zgodba o segrevanju planeta zaradi antropogenih emisij vstopa v svoj zadnji krog. Striktno odločanje sodišč bo Vlade sililo v pospešeno zniževanje porabe energije. Od tu dalje pa je mogoče vse. Na eni strani so možni protest, kot v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Na drugi strani pa se že dogajajo tektonski politični premiki. Nova Evropska komisija je ideološko raznorodna, z vse prej kot udobno večino. Ali, kot pravi Peiser, mainstream stranke “are bleeding left and right”. Pridobivajo pa desni in zeleni skrajneži. Peiser meni, da je to zaradi pro-AGW politike etabliranih strank, kar draži življenje in odteguje denar od drugih, morda pomembnejših problemov. Recimo okoljskih. Pomislimo samo na naše ambiciozne podnebne cilje in gore odpadkov ter goreče deponije. Samo en primer. Kakorkoli, če bo šlo tako naprej, se obetajo najbolj bizarne politične koalicije s težko predvidljivimi posledicami.
Jap, Greta, Nizozemska in Avstralija imajo skupnega več, kot se morda zdi na prvi pogled. Leto 2020 bo zanimivo.