Mišo Alkalaj
Konec aprila 2020 je znanec, ki pozna najin hobi in arhiv fotografij iz eksotičnih krajev, le delno hudomušno pripomnil: “No, sedaj pa lahko iz vajinih slik pripravita zanimivo predavanje o krajih, ki jih večina ne bo nikoli videla, če jih že ni.” Ravno takrat so nama namreč odpovedali koralne počitnice za leto 2020, zaradi corone, seveda. Če se nama je takrat še zdelo pretirano, danes ni več.
Epidemija Covid-19 je namreč bistveno spremenila naše možnosti in navade, čeprav precej bolj zato, ker so politiki in mediji namerno ustvajali več panike, kot bi bilo to zares potrebno za zaščito zdravja. In sedaj, ko sem to besedilo začel pisati, je že več kot očitno, da vsakovrstne omejitve, ki jih vlade ne bodo kar tako končale ne glede na dejansko stanje epidemije, ne bodo izginile niti v enem letu, če sploh kdaj. Ravno danes (19. oktobra 2020) nas je slovenska oblast osrečila z novim paketom ukrepov “za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom”, ki med drugim prepoveduje gibanje med regijami, ukrep, kakršne celo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) eksplicitno odsvetuje.
Najverjetneje so povsem nekoristni drakonski ukrepi oblasti izničili od ca. 3% BDP (globalno), 6% (razvite države), do 8,3% BDP (EU). Čeprav danes še vedno ne moremo napovedati, kdaj bodo oblasti s takim diktatorskim izživljanjem nad svojim prebivalstvom prenehale, bodo še hujše posledice spremenjenih človeških navad, ki so v veliki večini plod strašilne propagande medijev in politike. Tudi, če bi se oblasti po nekem čudežu takoj spametovale. Recimo, lahko mirno rečemo, da je mednarodni turizem že propadel.
Kdo bi si danes sploh upal potovati v oddaljeno državo kot so Filipini ali Indonezija (ki sta obe zaradi panike okoli corone zaprli meje)? Sedeti najmanj 3 pa do čez 10 ur na letalu, z desetinami drugih potnikov? Bivati v hotelu ali majhnem letovišču, kjer se vsak dan neizogibno srečuje z gosti?
Kako naj prevozniki sploh preživijo ob velikanskem upadu potnikov? Če marsikje ukrepi, pogosteje pa javno mnenje od njih zahtevajo, da imajo vsak drugi sedež v avtobusu, na vlaku ali v letalu prazen? Kako naj hoteli in letovišča preživijo že dosedanje blokade? Večina se jih je najverjetneje opremila na kredit, imajo tudi vsakodnevne stroške – če tega več mesecev ne morejo servisirati, ker nimajo nikakršnih prihodkov, bodo (ali so že) bankrotirali. Le malo propadlih turističnih agencij, prevoznikov, hotelov in letovišč bo kdo kupil, saj je v današnjem stanju to zelo tvegano. Kar pomeni, da bo tisto, kar bo sploh ostalo, postala redka in draga ekskluziva. Kdor je pred sedanjo epidemijo kdaj pogledal poti letal nad našimi kraji in stanje primerja z današnjim, bo takoj opazil, kako se je letalski promet razredčil; in tudi, da postaja vse večji delež majhnih letal, bodisi v zasebni lasti ali v zasebnem najemu.
Zato sva se odločila, da objaviva nekaj najlepših fotografij iz najbolj zanimivih koralnih okolij na svetu. Ne da bi privoščljivo kazala “glejte, tega si VI ne boste mogli nikoli ogledati” , ampak ker si jih tudi midva več ne bova mogla. Naj bodo bodoča besedila in predvsem fotografije le pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”. Ko so tudi taki s povrečnimi prihodki imeli dovolj, da so si lahko občasno privoščili počitnice v daljnih, eksotičnih krajih.
Lasciate ogni speranza, voi ch’entrate!
(Opustite vsa upanja, vi, ki vstopate)
Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA