(in dobra novica za vse druge)
Avstralski Veliki koralni greben je redna tema v “novicah” o groznih posledicah antropogenih podnebnih sprememb. Tudi v naših medijih. Že velikokrat so mu obetali propad, ampak do sedaj se to še ni zgodilo. In toplogredni raziskovalci z vsega sveta so objavili neštevilne članke s katastrofičnimi napovedmi.
V tem mediju smo že omenjali avtralskega znanstvenika Petra Ridda, ki so ga izključili z univerze John Cook. Ker je “nekolegialno“ opozoril, da so novice o skorajšnjem propadu Velikega koralnega grebena močno pretirane. Še več. Raziskave, na katerih temeljijo, so – tako Ridd – znanstveno nekorektne. Izkazalo se je, da je imel prav. In sedaj je njegovo mnenje potrdil Veliki koralni greben kar sam: prav letos je dosegel rekorden obseg v zadnjih 50 letih! Kako bodo to uskladili s tezo, da antropogene podnebne spremembe uničujejo Veliki koralni greben? Seveda je takoj slišati “znanstvene” teze, da je trenutna rekordna rast samo posledica razširjanja hitro rastočih vrst kot so Acropora cervicornis in Fungia Repanda; kar je sicer trivialno res, saj te korale rastejo najhitreje. A v člankih, kjer so napovedovali skorajšnji propad Veikega koralnega grebena, ni bilo nikoli omenjeno, da so viharji ali pretopla voda uničili prav te vrste, kar je takrat privedlo do upada pokritja grebena.
![](https://radlek.si/wp-content/uploads/2021/09/gbr-1024x577.jpg)
Veliki koralni greben v Avstraliji (vir)
Izgleda, da je znanost pri vprašanju vpliva antropogenih podnebnih sprememb na Veliki koralni greben (in korale nasploh) povsem izgubila kompas, ugotavlja v pogovoru Peter Ridd. (No, če smo malo bolj zlobni kot Ridd, bomo rekli, da znanstveniki niso kompasa izgubili, ampak jim kaže samo v smeri njihovega primarnega ineresa, to je, financiranja njihovih raziskav.)
Ena od novejših “znanstvenih” idej je presajanje zdravih koral na kak prizadeti greben. S preprosto kmečko logiko premislimo, kako se to lahko izteče.
Recimo, da bi v Nemčiji ugotovili upadanje števila poljskih marjetic (površina Velikega koralnega grebena je še nekaj večja od Nemčije). Bi kaj pomagalo, če bi jih začeli presajati iz Slovenije? Najverjetneje ne. Če bi marjetice zares izginjale, bi se to dogajalo zaradi okoljskih vzrokov, ki bi na presajene rastline delovali še močneje kot na avtohtone. In vsaka marjetica raztrese tisoče semen, ki v zemlji vzkalijo ter zrastejo v nove rastline, če so razmere primerne.
Analogno je seveda s “presajanjem“ koral: če je greben zares ogrožen, bodo presajene korale še prej odmrle kot lokalne. In korale vsako leto izpustijo milijarde oplojenih jajčec – če greben ni ogrožen, ta zrastejo v nove korale.
A še bolj bizarna (a vseeno financirana!) ideja je, da na grebenu razpostavijo zvočnike in skoznje predvajajo zvok zdravega grebena. Bralcu prepuščam premislek o smiselnosti tega.
Kakorkoli, izmerjeni podatki kažejo, da Veliki koralni greben ni ogrožen. Bo kateri od udeležencev COP26 kljub temu ponavljal že velikokrat slišane grozljivke? Zanesljivo bo. Ker, če je kaj značilno za sodelujoče v teh podnebnih cirkusih, je to popolna skreganost z resničnostjo.