Brezogljične vojaške sile samo še za okras?
Po naravi sem pacifist in v znani dilemi topovi ali maslo, bi se vsekakor odločil za slednje in upal, da se ta denar porabi za kaj koristnejšega kot za orožje. Se pa zavedam, da je takšno razmišljanje približno tako utopično kot 50% zmanjšanje emisij CO2 v EU do leta 2030. V tem zapisu me bo zanimalo nekaj drugega. Tudi vojaško področje je namreč zajel virus razlogličenja. Če se bodo uresničili načrti ambicioznih zagovornikov razogljičenja vojaštva, se nam obeta vprašljivo uporabna in dražja vojska.
Pustimo ob času takšne in drugačne komentarje, ko smo v Sloveniji kupovali Pilatuse in je bila glavna tema pogovorov dogodek, ko pilot MIGa-29 zagleda nasproti leteti Pilatusa PC-9M. Kar nekaj šal je takrat krožilo, ampak ta medij ni namenjen besedilom te vrste.

Pilatus PC-9M (vir) in MIG-29 (vir)
Ampak ob idejah razogljičenja za razogljičene vojaških sile bi bil Pilatus PC-9M nič manj kot orožje za množično uničenje! Bodimo konkretnejši.
Februarja 2021 je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg napovedal ukrepe za razogljičenje vojaškega zavezništva in konkretno, da naj bi uvedli tanke na sončne panele. Pa malo poračunajmo, kako bi se to izteklo.
Lahek borbeni tank je bil britanski FV101 Scorpion (zelo lahek, prenehali so ga proizvajati leta 1994), za pogon je imel dizelski motor 145,5 KW in tako moč je dejansko potreboval (tanka v bitki ni mogoče voziti varčno, na zeleni črtici). Če bi to zares hoteli neposredno poganjati z energijo iz fotovoltaičnih celic, bi jih (glede na povprečno osončenost v Evropi) rabili od 580 m2 (na Siciliji) do 2124 m2 (Norveška), v Sloveniji ca. 851 m2. Seveda to peljati v bitko ne gre. Lahko bi pa v tak lahki tank montirali ca. 910 kg litijevih akumulatorjev, za eno uro borbene vožnje – a da bi jih v eni uri napolnili, bi rabil že prej navedeno površino fotovoltaičnih celic. Vse to brez izgub, ki pa vedno so. Številke bi lahko zmanjšali približno za faktor 5, če bi se odločili, da bi električne tanke uporabljali le poleti, okoli poldneva in v jasnem vremenu.

FV101 Scorpion (vir) in Abrams M1 (vir)
Vse to velja za lahki tank, ki se v sodobnem vojskovanju uporablja predvsem kot izvidniško vozilo. Glavni borbeni težki tank kot ameriški Abrams M1 ima moč motorjev 1120 KW ali ca. 7,7-krat toliko kot lahki FV101 Scorpion.
Marsikdo poreče, da je Stoltenberg pač govoril neumnosti, a to ni povsem upravičeno. Generalni sekretar Nata je politična funkcija in danes je nizkoogljična ambicioznost praktično politična obveznost. Kot tudi sicer velja v politiki, realnost v političnih izjavah ni posebno relevantna.
Brezogličenju vojaških sil sevda ni izognil slovenski obrambni minister Matej Tonin, ki pa je vsaj zaenkrat ostal v sferi realnosti. S podjetjem Pipistrel je podpisal dogovor o testiranju njihovih letal, akumulatorskih seveda. Če bodo ustrezala, jih bodo najprej uporabili za šolanje pilotov SV ter za prenovo sistema letalskega usposabljanja. Sedaj samo čakam ambiciozneža, ki bo zahteval bolj odločno korakanje naprej v svetlo brezogljično bodočnost? Seveda bo take ambicije utemeljil s kronskim argumentom: letalo na sončne celice je že obletelo svet!

Solar Impulse II (vir)
Res. A že iz slike je najbrž razvidno, da je letalo peljalo le pilota (in seveda nič orožja ali oklepa). Svoj let okoli sveta je v Abu Dhabiju začelo 9. marca 2015 in se vrnilo 26. julija 2016. Tako dolgo med drugim zato, ker se je na poletu čez Azijo pokvaril akumukator in je več mesecev trajalo, da so ga zamenjali. In, polet je potekal v dnevnih etapah samo okoli poldneva, letalo ponoči sploh ni moglo leteti. IN, ker je Solar Impulse II zelo lahek in počasen, se mora izogniti vsakemu močnejšemu vetru ali nevihti. Je to res prototip za bodoča civilna, kaj šele vojaška letala?
Ampak ambicioznih politikov realnost ne obremenjuje preveč. Sedaj je pač moderno biti nizkoogljično ambiciozen, zato bi vse razogljičili. In če bodo vojaškim silam razogljičili vse zobe, mene kot pacifista gotovo ne bo motilo (bo pa motilo mojo denarnico, ker takšen brezogljični podvig ne bo poceni). Seveda bi morale to storiliti vse vojaške sile po svetu in to sočasno. Da ne bi ponovili zgodbe uveljavljanja Pariškega dogovora, ki pelje ene države v ekonomski samomor, druge pa v obdobje prosperitete.