Mišo Alkalaj
Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”.
Mayotte je najjužnejši arhipelag v Komorskem otočju. Kopno obsega le 374 km2, a otoke obkroža 195 km dolg koralni greben, zato območje velja za eno največjih koralnih lagun na svetu (tretja največja).
Celotno Komorsko otočju je bilo do leta 1974 francoska kolonija. Leta 1974 so imeli v okviru programa ZN za dekolonizacijo na otočju referendum o samostojnosti – severni del je večinsko glasoval za, Mayotte pa proti. Pod pritiskom ZDA so na Mayottu leta 1979 ponovili referendum, a prebivalci so se spet odločili proti samostojnosti. Leta 2009 so imeli nov referendum, tokrat o vprašanju, ali naj Mayotte postane polnopravni del Francije. Na osnovi rezultata je arhipelag leta 2011 postal 101. departma Francije.
Preostali del Komorskega otočja, ki je si leta 1974 izglasoval samostojnost, je danes kot Komorska unija ena revnejših držav sveta s povprečnim BDP na prebivalca 1365 €; Mayotte ima BDP/prebivalca 11.354 €.
Kot mnogokje v tropih tudi na Mayottu najdemo mnoštvo raznobarvnih cvetov (srednji v zadnji vrsti je cvet bananovca). A ker je vedno toplo in lahko rastline cvetijo skozi vse leto, nikoli ni tako barvito kot spomladi v Evropi.
Rjavi lemur (Eulemur fulvus)
Lemurji so primitivni primati, ki danes živijo še le na Madagaskaju in nekaterih okoliških otokih. V Afriki in Evraziji so jih evolucijsko izrinile močnejše opice. Rjavi lemurji živijo le na Madagaskarju in Mayottu. Ko jih prvič opazimo, so to najpogosteje plašne živalice, ki se skrivajo visoko v krošnjah. Domačini jih namreč preganjajo, ker se radi hranijo na plantažah banan. A če jim ponudimo njihovo najljubšo hrano, postanejo takoj bolj zaupljivi. Včasih celo preveč.
Kokosove palme in drugo bujno tropsko rastlinje obkroža bungalove v letovišču Jardin Maoré
… in občasno iz morja pride kak rak
Kananga (Cananga odorata) in gekon Roberta Martensa (Phelsuma robertmertensi)
Neugledni grm na levi je vir dragocene dišave ylang-ylang, ki je sestavina najdražjih parfumov. Naravno je to sicer hitro rastoče in dokaj veliko drevo, a na plantažah, kjer iz cvetov pridobivajo dragoceno eterično olje, ga redno obrezujejo na dosegljivo višino.
Gekon na desni živi samo na Komorskem otočju. Za razliko od večine svojih sorodnikov lovi le podnevi.
Zeleni kromisi (Chromis viridis) med koralami
Zelena morska želva (Chelonia mydas)
Posebnost morja okoli Mayotte je veliko število morskih želv, v zalivu na jugu otoka jih stalno živi preko 100. Mnoge so tolikšne, da se na njih “šlepajo” velike remore (Echeneidae spp.), ki so sicer bolj običajne spremljevalke morskih psov. Če je v mnogih drugih tropskih letoviščih srečanje z zeleno morsko želvo relativno redka slučajnost, je v morju pred Jardin Maoré kar garantirano.
Morska anemone in Clarkov klovnček (Amphiprion clarkii)
Ob t.i. pomladanski bibavici (kar je okoli Mayotta konec avgusta) je lahko razlika med plimo in oseko tudi 2,5 metra. Ob oseki voda povsem odteče iz priobalnih peščin in morske anemone se znajdejo na suhem. Anemone (odvisno od vrste) zavijejo robove, da obdržijo nekaj vode. Večina klovnčkov, ki v anemoni živijo, se tudi odselijo v globje morje, a dominantni samček pogosto ostane in straži svoj dom.
Ob oseki odtekajoča voda separira beli koralni ter črni vulkanski pesek in v obalno mivko zariše zanimive vzorce