Sem letnik 1954 in cenzura je pojem, ki mi nikakor ni tuj. Čas je seveda izbrisal marsikaj. Ne pa tega, da je imela cenzura praviloma nasproten učinek od načrtovanega. Običajno je poseg cenzorjev v večini primerov pomenil opozorilo na zanimivo branje. Najlepše je bilo, če si uspel dobiti izvod časopisa preden je bil zaplenjen. Krožil je naokoli med znanci in prebrali so ga tudi tisti, ki ga sicer še odprli ne bi.
V nekih malo bolj davnih časih so bile metode cenzure bolj krute, učinek pa je bil podoben. Zemlja je nehala biti plošča. Med Evropo in Indijo je bil še en kontinent. Grmade in sežiganje knjig ne morejo ustaviti svobode razmišljanja in odvzeti pravice do dvoma v navidez še tako trdne resnice.
Malo daljši, ampak potreben uvod. V postu pred dnevi smo pisali o prvih znakih razkola med levico in skrajnimi okoljevarstveniki in sicer na primeru danes že znamenitega filma Michaela Moora.
Guardian je prinesel novico, da je nasprotnikom končno uspelo film umakniti iz you tuba. O utemeljenosti razloga za tako radikalen ukrep si boste seveda mnenje ustvarili vsak za sebe.
Jaz pa dodajam, da je zmaga bolj Pirova. Morda je še bolj zgovoren sodobnejši Streisand Effect.