Zadnjič me ustavi na cesti dober znanec. Zapleteva se v dolg pogovor, ki je nanesel tudi na to spletno stran. Nekaj spodbudnim ocenam je sledil običajni »ampak«. Zakaj ne napišem nič o t.i. skeptičnih razmišljanjih, ki so doma tudi v Sloveniji. Nisem potreboval dolgega prepričevanja.
Za začetek objavljam nekaj spletnih povezav z veliko zanimivega branja in serijo člankov, ki so bili objavljeni v Življenju in tehniki (ŽIT). Reviji, ki nas spremlja že dolga leta in očitno uspešno zagotavlja prostor tudi razmišljanjem, ki odstopajo od prevladujočega mainstreama. Branje, ki lahko samo koristi v tej razgreti atmosferi po COP-25.
Med spletnimi stranmi naj omenim dve:
Revija ŽIT pa je v zadnjih letih, med drugim, objavila serijo člankov o energiji za človeštvo (ŽiT marec, april, maj, junij, julij-avgust 2017) avtorjev Rafaela Mihaliča in Miša Alkalaja. V letu 2018 so zagledali luč sveta teksti o električnih avtomobilih (september in oktober 2018) izpod peresa Rafaela Mihaliča, Leona Valenčiča in Miša Alkalaja. Letošnje leto pa je prineslo besedila o fotovoltaičnih celicah (januar 2019) avtorjev Leona Valenčiča in Miša Alkalaja ter objave Erika Margana o mirnem soncu ter prihajajoči ohladitvi ter o antropogenem deležu CO2 v ozračju.
Dodano 20.12.2019
Enotnost znanosti pri vprašanju vzroka podnebnih sprememb se ves čas ponuja kot neizpodbitna trditev. Tako s strani politike kot medijev. Medijski prostor je takšen, kot je. Z njim se posebej ne mislim ukvarjati, ker verjamem v načelo svobode medijev. Seveda pa sodijo v kontekst tega bloga tudi informacije o vsebini in načinu vodenja polemik v zvezi s podnebnimi spremembami. V enem izmed člankov je bilo med drugim zapisano naslednje “Da je komisija za vodjo projekta izbrala inštitut s 70-letno tradicijo, ki že dolgo izvaja raziskovalne in razvojne projekte na ravni države in EU, ni nenavadno. Je pa nenavadno, da pri tem ni zahtevala, da se podjetje distancira od mnenj enega svojih vodilnih uslužbencev.” Omemba se je nanašala na Leona Valenčiča, vodjo oddelka za dolgoročno načrtovanje energetskih sistemov pri Inštitutu Milan Vidmar. Na to se je odzval Erik Margan in razvila se je zanimiva polemika. Škoda, da je bila omejena na rubriko pisma bralcev.
- https://www.mladina.si/192392/premog-gorivo-prihodnosti/
- https://www.mladina.si/192440/premog-gorivo-prihodnosti/
- https://www.mladina.si/192653/premog-gorivo-prihodnosti/
- https://www.mladina.si/193048/premog-gorivo-prihodnosti/
Naslednji primer pomenljivo kaže na položaj stališč oz. mnenj, ki niso skladna z večinskim mnenjem. Borut Bohanec je bil v kolumni eksplicitno imenovan “….A posmeha medijev se ne boji dr. Borut Bohanec, poklicni kolega velike zagovornice toplogredne teorije Lučke Kajfež Bogataj, s katero sva se nedavno pogovarjala prav o podnebnih grožnjah. Gospod je prepričljiv zanikovalec te teorije, diskreditacija medijev pa ga ne skrbi, saj je med drugim tudi velik javni zagovornik genetsko spremenjene hrane in glifosata…. “. Resni znanstvenik, kar prof. Bohanec nesporno je, pri delu zasleduje metode znanstvenega dela in ne mnenja medijev. Nisem mogel verjeti, ko sem njegov resen odziv našel med pismi bralcev, odgovorov na resna vprašanja pa nikjer.