Od resolucij do nasilnega omejevanja pravic
V prvem dejanju smo se zelo površno dotaknili revolucionarne spremembe politike varstva okolja v Sloveniji. Zapisane v najnovejšem Nacionalnem programu o varstvu okolja. Ta, vsaj v Sloveniji, v središče postavlja naravo namesto človeka. Molk večine, ki bo mogoče kaj več razumela šele takrat, ko bo v primeru napada medveda na človeka kaznovan napadeni. Ker je pač posegel v življensko okolje medveda in načel naravni mir. Zveni smešno, absurdno, a točno za tak razplet je nastavek v novem nacionalnem programu. Dvomim, da gre za osamljeni spregled ali elementarno in očitno strokovno napako. Gre lahko za vidni delček uspešnosti globalne zelene revolucije. Kot vedno smo v Sloveniji ambiciozni in med prvimi. Ne glede na prakso in možnosti.
Na nesrečo naših starih znancev iz enega prejšnjih blogov »Extinction Rebellion« , je v javnost prišel njihov interni dokument, v katerem najdemo ukrepe za podporo cilja uničiti ekonomijo, ki napaja podnebno krizo. V naboru predlaganih ukrepov najdemo: jemanje kreditov brez namena poplačila, ne plačevanje davkov, najemnin……
Ni kaj. Privlačno. Protestiram tako, da vzamem velik kredit in ga ne vrnem. Nimam samo še odgovora na zoprno vprašanje, kako naj banke prepričam da mi kredit sploh dajo. Ali še huje, če nemarneži bankirji zahtevajo garanta ali,v zadnjem koraku, ob neplačilu tudi kaj zaplenijo. Banke očitno resno ogrožajo mojo svobodo izražanja, če s tako grobimi ukrepi omejujejo protest proti danes veljavni ureditvi družbe?!?!?!? Pri čemer s takšnimi oblikami protestov v ničemer nisem vznemiril matere narave v njenem delovanju.
A šalo na stran. Isti »Exctinction Rebellion« je organizirano razkopaval stoletne trate v univerzitetnem mestu Cambridge; in lepil plakate z napisom »Ljudje so bolezen. Corona je zdravilo«. V Avstraliji so aktivisti Greenpeacea pokosili eksperimentalno polje gensko spremenjene pšenice, ki so jo v inštitutu CSIRO razvili za odpornost proti rdeči rji; na Filipinih so uničili poskusna polja zlatega riža. V Frankfurtu so zeleni skrajneži kar blokirali vstop v razstaviščno halo, v kateri je potekal avtomobilski salon. In še bi lahko našli takih nasilnih, destruktivnih protestov okoljskih ekstremistov – vsi so se pa končali brez kakšne resne kazni za storilce.
Tako peljejo prenapeti zeleni dokumenti do nasilja zelene manjšine nad večino: skozi pravno in družbeno toleranco do dejanj, ki so dejansko kazniva. Vendar niso, ker naj bi krivci imeli dobre namene. Senzacionalistično nastrojene zelene akcije neizogibno dobijo odmev (če ne kar podporo) v medijih, kar vpliva na politike – ki izglasujejo nove in nove pravne akte po okusu nasilnežev. In tako je krog sklenjen, pozitivna povratna zanka nas vleče vse bolj v dominacijo okoljsko skrajne manjšine nad večino.
Vsak mora imeti pravico izražati svoja stališča. Prav tako mora vsaka država ali mednarodna skupnost imeti sistem srečevanja takšnih stališč in mehanizem iskanja, po naravi dinamične, točke kompromisa. Ampak vse to ob spoštovanju pravic vseh in torej tudi kazni za nezakonita dejanja.
Predhodne objave: prvo dejanje