Filmski junak, britanski tajni agent 007 v cirkuškem šotoru uspešno zaustavi detonator nekaj sekund pred uničujočo eksplozijo atomske bombe. In tako reši cvet vojaških poveljnikov in množico otrok. Svet je danes hudo blizu opisani sceni. Zaustavljanje virusa SC-2 je v polnem teku. Države s podporo javnosti vlagajo v borbo milijarde. Prvovrstno vprašanje tega trenutka bi moralo biti, kako maksimirati pozitivne učinke teh vlaganj in kako preprečiti napake.
Ko se v iskanje odgovora na omenjeni izziv oglasi prvi mož OZN sam gospod António Guterres in to v Guardianu gre zares. Za vrhunskega in izkušenega diplomata je bil nenavadno neposreden. No, ali pa samo dosleden. Konec koncev je bil prav on tisti, ki je Greto povabil na zasedanje Generalne skupščine v New York. In resnici na ljubo še malo na pomoč ameriškim Demokratom pred predsedniškimi volitvami. Guterres z vso diplomatsko odgovornostjo izjavi, da z denarjem za okrevanje po Coroni ne bi smeli reševati onesnaževalcev. Denar davkoplačevalcev mora ustvarjati zelena delovna mesta ter trajnostno in vključujočo rast. To smo sicer že slišali. Na teh straneh smo že pisali o pobudi 13 ministrov. Slovenija je kot vedno v prvih bojnih vrstah, pojavil se je poziv za zeleno zavezništvo.
Na prvi pogled dobronamerne zahteve. Ampak ker se bo težko našel kdo, ki bi glasoval proti tako zastavljenemu predlogu, bi bilo prav, da se kje pojavi kakšen hudičev advokat in pogleda v drobovje vsej tej dobronamernosti. Ne iz zlobe, ampak ker nam bo v naslednjih mesecih in letih denarja res manjkalo.
Prvo kar me moti je dikcija sporočil. Kot da smo na koncu vojne in obnavljamo razrušeno Evropo, kjer je ena od ulic v centru Berlina izgledala takole.
Ne Slovenije, ne EU in ne sveta ne obnavljamo na način nove izgradnje porušenega. Nasprotno. Svet se je zaustavil kot film, ko pritisnemo tipko pause. Po umirjanju najhujšega je potrebno gospodarski stroj spet zagnati. Za zaustavljeni film na televiziji je dovolj pritisniti play, za svetovno ekonomijo pač ne.
Zakaj ne bi prilike izkoristili še za vzpostavljanje bolj zelene ekonomije? Ne reševati onesnaževalcev! Plemenita zahteva res samo na zelo prvi pogled. Kot vedno, je hudič v detajlih. Za začetek bi bilo zanimivo slišati, kako si predstavljajo konkretno izvedbo.
Kdor se je ukvarjal z zgodovino varstva okolja se bo še spomnil časov nevarnih bolezni na Japonskem Itai-itai in Minamata. Potem okoljskih havarij. Recimo afere Love Canal. Ali pa meni posebej ljub primer goreče reke Cuyahoga . Žalostni spomeniki nekega obdobja in sprožilec boja za čistejši planet. Vse našteto in še vrsta drugih primerov je bila osnova za pojav t.i. črnih in sivih list onesnaževalcev, pri čemer se naj bi prvi zaprli takoj, drugi pa v nekem roku. Ko sem se leta 1989 vozil po omenjeni reki Cuyahoga sem na ladjici vprašal pristojno inšpektorico za vode, kako je to izgledalo v praksi. Odgovor je bil pravzaprav pričakovan. Vsi onesnaževalci so seveda prej ali slej prenehali z delovanjem, vendar tudi večina onih iz črne liste šele v nekaj letih. Takrat je to postalo območje opuščenih industrijskih hal, kjer se je v času govorilnih moje vožnje z ladjico počasi začelo vračati gospodarsko življenje. In nekateri politiki želijo oživiti prakso črnih list v času, ki že pozna delujočo zakonodajo s področja varstva okolja?
Nadalje. Ali govorijo o legalno delujočih podjetjih ali o ilegalnih? Vsaka država ima pravico in dolžnost zapreti podjetja, ki onesnažujejo okolje preko mej, ki so predpisane. Za to ne rabijo pandemije in njenih posledic. Selektivno usmerjati pomoč na podlagi nekakšnih zakonsko neopredeljenih meril pa samo izziva tožbe zaradi neupravičenega omejevanja prihodka. Naj ob ceni okrevanja po Coroni plačujemo še to?
In kdo so sploh ti onesnaževalci, ki naj bi jih svet pustil propasti? Energetika? Proizvajalci avtomobilov? Pridelovalci hrane na ne-ekološki način? Proizvodnja apna, cementa, železa, aluminija, …? Ali kdo od teh pozelenelih politikov razume, da lahko to pelje v propad svetovne ekonomije in smrt milijonov ljudi?
Naprej. Pisali smo že, da prvoborci za ogljično nevtralnost očitno ne želijo več biti edini in tako preveč izpostavljeni na odru pomembnih. Da, postalo je prevroče. Od kar temperatura noče več slediti zračni vsebnosti CO2. Očitno so se odločili nadeti maskirno obleko in se previdno skrili za okoljem, trajnostnim ter vključujočim razvojem. Ko pa skrbno preberetmo vse pozive postane več kot očitno, da gre predvsem za denar. Veliko denarja. Legitimno za tiste, ki bi pač radi prišli do easy money.
Politikom pa ne sme biti enako lahko, ker morajo videti vse državljane. Ne obnavlja se razrušenega sveta, ampak je treba svet čim prej spet pognati naprej. Njihov prvi problem ne bo segrevanje planeta, ampak milijoni brez službe. Z jezikom trajnostnega razvoja, ki so ga sodobna okoljevarstvena gibanja zreducirala, lahko to povemo takole. V času Corona krize so se začasno izboljšali nekateri okoljski pokazatelji. Zrak v mestih se je očistil, delfini so zaplavali v laguni Benetk. Uničujoče posledice pa sta doživela socialni in gospodarski steber razvoja.
Okrevanje bo neizogibno vspostavilo neko novo ravnotežje. In del cene bo moralo plačati okolje, oziroma, v jeziku trajnostnega razvoja, okoljski steber. Če kdo misli, da se to dogaja prvič se moti.
Bomba tiktaka. Socialna namreč.
In ker nastopajo junaški tajni agenti samo v filmih, je poteza na politikih. Tudi nekaj junaštva bo potrebnega za nujna dejanja izven aktualnega, v zeleno preoblečenega mainstreama. Ki išče predvsem denar.