Mišo Alkalaj
Pogled skozi ključavnico v obdobje, ki mu bodo ljudje nekoč najbrž rekli “Zlata doba človeške civilizacije”
Poleg drugega morskega življenja je v vodah okoli Filipinov najti mnoštvo različnih meduz, ki predstavljajo skupino živali, v kateri je več različnih vrst kot v vseh ostalih skupaj. Lovke mnogih opečejo, a ne hudo. Ena je pa zares nevarna.
Morska osa (Chironex fleckeri)
Morska osa velja kot najbolj smrtonosna meduza na svetu, samo v Avstraliji je na njen račun zapisanih 63 smrti (več kot zaradi morskih psov). Njene lovke so lahko dolge do 3 metre in močnejši ožig povzroči zelo bolečo smrt v 2 do 3 minutah. Žal ima najraje prav taka okolja kot kopalci: mirne zalive, po možnosti z nekaj morskega rastlinja. A za ljudi je koristno, da morska osa “vidi”: na vseh štirih kotih klobuka ima celice, ki zaznavajo svetlobo, zato se lahko kopalcu umika – a le, če ni prehiter.
Palawanski vodni varan (Varanus palawanensis)
Na sredi letoviškega otoka Dimakya je ribnik, v katere domuje ca. 2 m dolgi palawanski varan. A tam ga vidimo le precej od daleč. Nekega popoldneva je pa kar sam prikolovratil do najinega bungalova.
Kardinalke (Apogonidae sp.) nad koralo
Božični črvi (Spirobranchus giganteus)
Ostanki japonskega patrolnega čolna
Skozi Filipine je potekal t.i. Tokyo Express, morska pot, po kateri so Japonci med II. sv. vojno oskrbovali svoje enote na Novi Gvineji in Solomonovih otokih. Čeprav so pluli pretežno ponoči, so predvsem ameriška letala potopila veliko vojaških ladij. Večina razbitin je danes lahko dostopnih, a so ostale več ali manj le lupine, saj so filipinski potapljači z njih odstranili vse, kar je bilo kaj vrednega.
Avtor v jati trevalijev … in z “lastno” pilotsko ribo
Bungalov na robu džungle … in občasni obiskovalec