Kaj si mislim o pokojninski reformi sem na teh straneh na dolgo in široko že pisal. Razprava je bila težko pregledna. Ker nisem čisto dobro razumel kakšne rešitve so končno zmagale s ciljem spodbujanja daljšega dela ljudi, ki dopolnijo polne pogoje za upokojevanje, sem šel v prakso preveriti stanje stvari.
Očitno je bila zmagovalec reforme interesna skupina tistih, ki so si želeli ostati na svojih stolih in plačo dodatno obogatiti. Ni kaj. Dodatek 40% pokojnine k plači. Čista zmaga. Mladi lahko še naprej čakajo na zaposlitev.
Bolj me je zanimalo kaj v praksi pomeni možnost delnega reaktiviranja upokojenca, ki se je upokojil ob izpolnjevanju pogojev starosti in delovne dobe. Rešitve so me navdušile in od tod tudi naslov kakršen je. Če se reaktiviraš za 50% ti pripada 20% dodatek k polovični pokojnini, če pa za 25% pa ti pripada 0% dodatka k 75% pokojnini (nič, ni napaka). Prepričan sem, da je razlaga glede tega, čemu ne 10%, nesporno pravno korektna, v skladu z načelom solidarnosti in je očitno prepričala večino v parlamentu. Vsi zagovorniki aktivne starosti so verjetno navdušeni. Oglasil se vsaj ni nihče. Vključno s prvoborci za upokojence med parlamentarnimi strankami.
Edina kolikor toliko racionalna razlga vsega skupaj je lahko ta, da so bili predmet razprav samo obrtniki, ki so zanesljivo v specifičnem položaju. Drugi smo ostali brez glasnih zagovornikov in samo z glasnimi nasprotniki.
In tako me pravica do dela mesečno stane okrog 400 EUR. Vse za spodbujanje aktivnosti starejših.