Če smo za COP v Madridu dejali, da gre za organizirano izgubo časa in denarja, je slika iz Davosa popolnoma drugačna. Ne zaradi mondenosti in velikih besed o skrbi za najrevnejše. Obojega je dovolj in preveč tudi na drugih forumih. Davos 2020 vidim predvsem kot prostor, kjer se na odprti sceni začenja komaj še prikriti spopad za nov svetovni red.
Svetovna gospodarska in politična ureditev je tja v 1990ta leta temeljila na ekonomski in politični dominaciji ZDA. Nato pa je predvsem zrastla Kitajska, ki ima danes že večji BDP kot ZDA. Indija bo (v BDP) prehitela ZDA v 20-30 letih S smrtjo ameriškega prijatelja Jelcina in vzponom Vladimirja Putina, je Rusija spet postala »sovražnica« ZDA v tem smislu, da ni več pripravljena služiti globalnim interesom ameriške države in doma zagotavljati ameriškim finančnim špekulantom prijazen sistem. Stari, s strani ZDA dominiran red ruši. Če koga zanima kaj več, si je poučno ogledati, kako se je v svetu spreminjal položaj na lestvici posameznih bank. Gre preprosto za to, kdo si bo v novi razporeditvi moči odrezal večji kos.
Vsi veliki igralci predstavljajo svoje videnje novega sveta. Mondeni Davos bo verjetno gostil še veliko srečanj imenitnikov, preden bo iz tega nastala neka za vse sprejemljiva zgodba. Če sploh bo.
Daleč od soglasja, pa vendar z jasnimi pozicijami. Medtem ko Trump prodaja predvsem gospodarske uspehe in višji življenjski standard, Ursula von der Leyen kot nova predsednica Evropske komisije je posebej izpostavila boj za podnebno nevtralnost in začetek trgovinske vojne. Kitajska se posebej ne ukvarja z ogljikovim dioksidom, namesto tega postavi na prvo mesto blaginjo ljudi in skrb za okolje. Greta pa seveda nadaljuje v imenu mladih boj za lepši svet.
Donaldu Trumpu lahko sicer kdo očita, da je v Davosu začel svojo predvolilno kampanjo. Dosežke ZDA v času njegovega mandata je (seveda) prikazal v najsvetlejši luči. No ja, nič takšnega, kar ne bi počeli vsi politiki na podobnih dogodkih. Njegov nastop je seveda predolg, da bi zahajali v podrobnosti. Med drugim smo slišali, da so ZDA postale največji proizvajalec nafte in plina, kar je med drugim tudi pogoj za energetsko neodvisnost. Jasno je zavrnil preroke kataklizme in pri tem spomnil na nekaj najbolj znanih povsem napačnih napovedi v zadnjih 50 letih.
Ursula von der Leyen (Ursula von der Leyen ) je na začetku poudarila, da svet išče novo ravnotežje in da se staro poslavlja. V nastopu, ki me je pritegnil k poslušanju, je začrtala za uho privlačne usmeritve, cilje in ukrepe k udejanjanju videnja novega sveta. In seveda večino časa namenila sedaj že znameniti zeleni pogodbi (European Green Deal). Z večino povedanega sicer nimam posebnih težav. Če seveda ostanem na ravni javnosti sporočenih deklaracij. Sozvočje z mojimi željami in pričakovanji je visoko. Dokler govor ni prišel do tistega, kar lahko imenujemo raison d’être nagovora predsednice Evropske komisije. Govorim o delu, ki se nanaša na podnebje in CO2. Najprej sem moral celo ponoviti posnetek, da bi preveril ali sem prav slišal. Gospa je kot osrednji cilj napovedala, da bo Evropa do leta 2050 prvi podnebno nevtralen kontinent na svetu. Kako sicer lahko kaj takšnega napove v imenu vse Evrope ne vem. Evropa kot kontinent pač sega do Urala in vključuje tudi Evropski del Rusije na katerem živi 75% prebivalcev te države. Evropa kot kontinent vključuje tudi take gospodarsko močne države kot je npr. Turčija. Potem velike (pa ne tako močne) kot je Ukrajina, plus večino nekdanje Juge, … Mogoče kdaj vse naštete države bodo celo članice EU, ampak danes niso in za nekatere niti ni tako zelo očitno, da bodo še želele bit. Da ne govorimo o tem, da Evropa kot geografski pojem obsega tudi Veliko Britanijo, ki je tik pred izstopom iz EU.
Pozoren sem bil na besedno zvezo podnebno nevtralen. Torej nič več ogljično nevtralen. Zanimivo in povedno. Ne vem čemu, ampak vsi alarmisti se v nekem trenutku prično poigravati z izrazjem. Se še spomnimo. Globalno segrevanje je počasi postalo podnebna sprememba in je danes podnebna kriza. V tem seveda je nekaj logike. Dokler sta se liniji segrevanja in vsebnosti CO2 gibali nekako vzporedno, je bilo vse v najlepšem redu in izraz globalno segrevanje ni nikogar izmed alarmistov motil. Ko pa se je krivulja rasti temperature zlomila in se je pričela gibati znotraj statistične napake, CO2 pa je še naprej naraščal, je bil naenkrat veliko primernejši izraz podnebne spremembe. Ker pa nihče nikoli ni trdil, da se podnebje ne spreminja in je to postalo jasno tudi alarmistom, je bilo potrebno hitro najti mobilizacijski nadomestek. Naša hiša gori in podnebna kriza sta trenutno prava rešitev, ki med drugim odločitve o domnevnem antropogenem ogrevanju povsem odcepi od kakršnekoli znanosti in utemelji na čisti propagandi.
Pustimo terminološke zagate alarmistov ter se vrnimo k nastopu gospe von der Leyen in k pojmu podnebne nevtralnosti.
Če ne bi bilo EU in Evropske komisije (EK), pojma podnebna nevtralnost ne bi poznal. Podnebje je pač podnebje, neskončno variabilna kategorija. Evropska komisija se je očitno priklonila tistim, ki v antropogenih emisijah CO2 vidijo glavni vzrok globalnemu segrevanju, po novem podnebni krizi. In sprejela potrebne dolgoročne dokumente. Osnovni cilj je gospodarstvo brez emisij toplogrednih plinov (economy with net-zero GHG emissions). Moje navdušenje nad nagovorom prve dame Evropske me je v tej točki minilo. Za svoje potrebe sem si isti nagovor predstavljal brez trmastega fokusa na emisijah toplogrednih plinov in sem si namesto tega raje predstavljal kategorialni aparat trajnostnega razvoja. Povsem lepo je teklo, vključno s krožnim gospodarstvom, razvojem novih tehnologij itd. Kaj me moti pri političnem forsiranju cilja brezogljičnosti družbe leta 2050?
Fosilnih goriv bo slej ali prej zmanjkalo, ker so zaloge pač omejene. Ne sicer v naslednjih 30 letih, ampak že sedaj je smiselno iskati načine, kako bi premog, surovo nafto, naravni plin nadomestili z drugimi energenti (in surovinami!) Odgovore na ta izziv lahko ponudita samo znanosti in tehnologije in ne bojevite politične deklaracije. Na teh straneh so dostopni članki iz revije Življenje in tehnika izpod peresa Rafaela Mihaliča in Miša Alkalaja pod skupnim naslovom »Energija za človeštvo«. V njih je z znanstvenimi članki argumentirano, da je standard/kakovost življenja odvisen od EROI (energy return on investment) energetski virov. Premog z EROI > 30 omogoča današnji življenski standard; sončnice (< 12) in vetrnice (< 18) pa v najboljšem primeru življenski standard nekje z začetka 20. stoletja, s pričakovano življensko dobo pod 40 let.
In kolikor je razprava o brezogljični družbi realno zanimiva, zaradi nje še dolgo ne bi bilo hudega glavobola. Če seveda von der Leyenova ne bi povezala »Act now« z napovedjo uvedbe ustreznih uvoznih bremen, ki bodo varovale proizvajalce v EU pred okoljskim dumpingom. S to napovedjo so bili v Davosu zarisani okviri trgovinske vojne. Na tem mestu velja opozoriti, da države, ki so podpisale celoten sporazum WTO, nimajo pravice uvajati carin na osnovi svoje okoljske ali delavske zakonodaje. Take dajatve so po pravilih WTO arbitrarna uvozna zaščita domačega gospodarstva. Zato imajo države, ki v tako področje izvažajo, pravico uvesti povratne dajatve na kakršenkoli uvoz iz EU.
Je pa seveda potrebno Evropsko komisijo razumeti zaradi pritiska konkurence z druge strani Atlantika. Trump je napovedal konkurenčno gospodarstvo in skrb za okolje, ni pa govoril o zmanjševanju CO2. In EU bo morala ob udejanjanju Zelenega dogovora konkurirati tako ZDA, kot Kitajski. Prva je iz Pariškega sporazuma izstopila, druga pa si je izborila odpustek do leta 2030. Bizarna podrobnost pa je, da ZDA realno zmanjšujejo emisije CO2, EU pa o tem predvsem govori. In kakšne dajatve bo EU »nabila« ZDA, če pa je uspešnejša k nečemu, kar EK označuje kot podnebno nevtralnost?
Zanimivo je bilo poslušati še nastopa Grete in kitajskega predstavnika. Niti ne toliko Grete, ki je ostala skladna svoji agendi. Izredne razmere. Goreča hiša. Politiki ostajajo pri besedah. Mladi želijo boljši svet kot je današnji. Prav. V njenih letih smo se šli Make love, not war. V prevodu. Želeli smo predvsem miru. Za Greto je spregovoril predstavnik Kitajske. Zelo jasen nastop. Spregovori o državi, ki se hitro razvija in razvoj temelji predvsem na energentu, ki ga imajo. Premogu. Seveda je spregovoril o posledicah – govoril je o resnih posledicah v okolju in pri tem mislil na kakovost zraka.
Spopad za novo svetovno ureditev se je začel. Pot do soglasja bo dolga. Če bi se v tem paketu ukvarjali s prilagajanjem podnebnih spremembam, razvojem znanosti, inovacij, s človekovimi pravicami, zniževanjem revščine bi se skupni jezik našel veliko prej, kot če se v to zapleteno kolesje vsuje pesek v obliki teze o usodnem vplivu antropogenega CO2 na podnebje.
Pri sosedih v Avstriji so začeli zares. Velja spremljati kako je na poti v ogljično nevtralno družbo. V EU pa se začenjajo priprave na trgovinsko vojno. Če kdo misli, da bodo uvozne dajatve sprejete z aplavzom, se moti.
Vrnimo se k znameniti stavi med Simonom in Ehrlichom. Na teh straneh smo jo že omenili. Edino smiselno je upati, da bo bodoči razvoj tehnologije rešil probleme, s čim nadomestiti zaloge energentov, ki se neizogibno zmanjšujejo. Ne govorim samo o “fosilnih gorivih”, ampak tudi o uranu, ipd.. O vsem torej, na kar danes računamo za energente in surovine, pa je na razpolago le v omejenih količinah. In kot nas stava Simon-Ehrilch uči, take probleme vedno znova rešujeta znanost in tehnologija, ko odkrivata nove vire in bolj učinkovito izrabo obstoječih. A prav tu je EU v še slabšem položaju v primerjavi z ekonomskimi velesilami kot so Kitajska, ZDA, Rusija in Indija. Recimo, če bi uran izkoriščali v t.i. hitrih reaktorjih (Fast Breeder Reactor, FBR), bi na kilogram naravnega U dobili ca. 80krat toliko električne energije kot z današnjimi reaktorji (Light Water Reactor – LWR); a edina delujoča energetska FBR sta v Rusiji (BN600, BN800). ZDA razvijajo FBR s hlajenjem na tekočo sol, Japonci so od Rusov za drage denarje kupili popolne načrte za BN800 in razvijajo svoje, itd. Torija je na Zemlji ca. 3,4-krat toliko kot urana in v ZDA so dejansko razvijali prvi torijev reaktor (Liquid Fluoride Thorium Reactor – LFTR) že v 1950tih letih, danes pa pri razvoju FBR prednjačijo Kitajci. Prvo letalo s pogonom samo na elektriko, ki je obkrožilo svet, so naredili v ZDA. Itd. Ali drugače povedano, če bi EU hotela svoje “ogljične” vire energije nadomestiti z »brez-ogljičnimi«, je vsaj ob današnjem stanju tehnologije očitno, da bi naprave morala pretežno uvažati. Ali res lahko utemeljeno upamo, da bo Obzorje Evropa prelomil dosedanji rezultat v tekmi s konkurenco?
Prepričan sem, da predsednica EK ve, da zaščita domače industrije, ki bo uveljavljala vizijo brezogljične bodočnosti, pelje v trgovinsko vojno. Če seveda sledimo povedanemu. Po netu že kroži zgodba iz vedno bogatega repertoarja teorije zarot. Elita EU se zaveda, da lahko trgovinsko vojno proti vsemu ostalemu svetu le izgubi. To pa je tudi namen. Sledi zaprtje meja. European Green Deal in ukinitev fosilnih goriv je odlične način, da se EU naredi neodvisno prav od tistega, kar danes mora uvažati. Krepko pade standard, gremo nazaj v čas renesanse ali kar v Srednji vek. Ampak elita obdrži oblast.